Jedro

Tožnik v pritožbi ni navedel tarifne številke OT, po kateri naj bi bil za sestavo pritožbe upravičen do 300 točk, zato je sodišče ocenilo, da za odločitev na podlagi 65. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni podlage. V primeru, če sodišče priglašenih stroškov ne bi v celoti priznalo, bi namreč tožniku odvzelo pravico do sodnega varstva zoper takšno odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor številka 0612-25/2018-13 z dne 21. 1. 2019 v 4. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 164,26 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, je z odločbo številka 06122-1096/2014/33 z dne 31. 8. 2018 zavrnil predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) za ugotovitev ničnosti upravne odločbe št. 356-02-08-56/96- SB/AI z dne 10. 6. 1996, vložen dne 14. 2. 2018 po pooblaščenem odvetniku.

2. Zoper navedeno odločbo je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pritožbo, v kateri je predlagal, naj Ministrstvo za okolje in prostor pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo pa spremeni tako, da se predlogu na ugotovitev ničnosti ugodi.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo, da se izpodbijana odločba odpravi (1. točka izreka), da se predlogu tožnika ugodi in se odločba urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, izpostave Slovenska Bistrica, številka 356-02-08-56/96- SB/AI z dne 10. 6. 1996, izreče za nično (2. točka izreka), sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Maribor, številka 06122-1096/2014/34 z dne 4. 9. 2018, se odpravi (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

_Tožbene navedbe_

4. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zoper drugostopenjsko odločbo, v delu, ki se nanaša na 4. točko izreka odločbe, iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. Navaja, da je pritožbo, ki jo je odvetnik vložil dne 19. 9. 2018, opremil s stroškovnikom na zadnjem delu pritožbe, in sicer je priglasil za sestavo pritožbe 300 točk, 2% materialnih stroškov in 22% DDV. Ugotovitev drugostopenjskega organa, da stroški niso bili priglašeni, je tako napačna. Navaja, da sta bila v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) za priznanje stroškov v zvezi s pritožbo, saj se je postopek končal ugodno za stranko, stroški pritožbe pa so bili priglašeni do izdaje drugostopenjske odločbe v upravnem postopku.

5. Tožnik predlaga, da sodišče odloči brez glavne obravnave in razsodi tako, da se točka 4 izpodbijane odločbe odpravi in se mu priznajo stroški zastopanja v pritožbenem postopku za vloženo pritožbo v višini 171,35 EUR skupaj z obrestmi, ki tečejo 15. dan po izdaji sodbe dalje. Prav tako predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da tožniku povrne stroške predmetnega postopka (za sestavo tožbe 200 točk, poročilo stranki 20 točk, 2% materialnih stroškov in 22% DDV) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je predložila upravni spis številka 0612-25/2018-2550, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet odločitve v tem upravnem sporu je 4. točka izreka izpodbijane odločbe drugostopenjskega organa, iz katere izhaja, da stroškov postopka ni.

9. Po pregledu upravnega spisa sodišče ugotavlja, da držijo tožbene navedbe, da je tožnik, na zadnji strani pritožbe z dne 19. 9. 2018, dejansko priglasil stroške pritožbenega postopka, in sicer za sestavo pritožbe 300 točk, 2% materialnih stroškov in 22% DDV.

10. V skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP gredo v primeru, če se je postopek končal za stranko ugodno, stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

11. V obravnavanem primeru ni dvoma o tem, da se je pritožbeni postopek za tožnika končal ugodno, saj je drugostopenjski organ prvostopenjsko odločbo odpravil in tožnikovemu predlogu za ugotovitev ničnosti odločbe urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, izpostave Slovenska Bistrica, številka 356-02-08-56/96- SB/AI z dne 10. 6. 1996, ugodil. 12. V predmetni zadevi je prav tako izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za povrnitev stroškov po prvem odstavku 116. člena ZUP, saj je tožnik stroške priglasil že v sami pritožbi.

13. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožnik upravičen do pravočasno priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

14. Glede na to, da tožnik v pritožbi ni navedel tarifne številke Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), po kateri naj bi bil za sestavo pritožbe upravičen do 300 točk, je sodišče ocenilo, da za odločitev na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v obravnavani zadevi ni podlage. V primeru, če sodišče priglašenih stroškov ne bi v celoti priznalo, bi namreč tožniku odvzelo pravico do sodnega varstva zoper takšno odločitev.

15. Ker izpodbijana odločba temelji na ugotovitvah, ki so v nasprotju s podatki spisa, in se je posledično ne da preizkusiti, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. V predmetnem postopku je torej prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt v delu, ki se nanaša na 4. točko izreka drugostopenjske odločbe, odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

16. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odločiti o priglašenih stroških iz pritožbe z dne 19. 9. 2018 (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti. Prav tako med strankama ni bilo sporno relevantno dejansko stanje, t.j. vprašanje priglasitve pritožbenih stroškov, kar je razvidno že iz listinske dokumentacije, tožnik pa se je, na podlagi 59. člena ZUS-1, izvedbi glavne obravnave tudi izrecno odpovedal. **K točki II izreka:**

18. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu bi bil tožnik, ki ga zastopa odvetnik kot pooblaščenec, sicer upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR z DDV. Ker pa je tožnik priglasil stroške za vložitev tožbe v nižjem znesku, in sicer je priglasil po OT 200 točk za sestavo tožbe, 20 točk za poročilo stranki, 2% materialnih stroškov in 22% DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša skupno 164,26 EUR, mu je sodišče priznalo stroške v priglašeni višini.

19. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).