Jedro

Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagatelja se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke glede pasivne legitimacije in pomanjkanja sodne pristojnosti ter neobstoja temelja za vračilo zaplenjenega premoženja X, ki je bilo odpeljano pred 3. 8. 1945. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da za vračilo premičnin, odpeljanih iz prostorov X pred izrekom kazenske sodbe, ni podlage v določilih Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS). Za odločanje bi bil lahko zavezan le B., d. d., kot pravni naslednik C., ne pa Republika Slovenija. Iz sodbe SNČ 503/45 izhaja, da je zaplemba izrečena tudi na podlagi določila 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, kar pomeni, da je bilo premoženje podržavljeno z uveljavitvijo Odloka AVNOJ-a in ne s kazensko sodbo. V takem primeru je treba premoženje vračati po določilih ZDen.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi predlagatelj na podlagi tretjega odstavka 145. člena ZIKS zahteva povrnitev dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja po sodbi sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 z dne 3. 8. 1945. Iz omenjene odločbe izhaja, da je sodišče na podlagi smiselne uporabe predpisa 9. člena Zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže in na podlagi določila 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, izreklo zaplembo imovine večim pravnim osebam, med drugim tudi X, katere pravni naslednik je predlagatelj. Med udeležencema postopka je sporno, ali je nasprotna udeleženka predlagatelju glede na razveljavitev omenjene sodbe in ustavitev kazenskega postopka dolžna reparirati vrednost premičnin, odpeljanih iz X pred izdajo kazenske sodbe 3. 8. 1945, ali pa je za zaplembo teh premičnin obstajala druga pravna podlaga in bi njihovo vračilo predlagatelj moral zahtevati skladno z določbami ZDen.

6. Pri presoji, ali gre za vračanje premoženja po ZDen ali po ZIKS, je pomembno predvsem, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zaplembene odločbe KNS 1185/45 ne izhaja, da bi bil del premoženja X, ki je bil odpeljan že pred izdajo kazenske sodbe, pravnim prednikom predlagatelja odvzet po samem zakonu na podlagi Odloka AVNOJ-a. Nasprotno, v zaplembeni odločbi je izrecno navedeno (list. A17), da se v državno last na podlagi sodbe SNČ 503/1945, s katero je bila izrečena zaplemba celotne imovine X, prenese premoženje, popisano v zapisniku z dne 13. 11. 1945, ter že odpeljane premičnine, zabeležene v potrdilih, priloženih k cenilnemu zapisniku (torej v tem postopku sporno premoženje).

7. Tudi pritožbeni razlog, da se sodba SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, ne pomeni, da je bilo premoženje podržavljeno z uveljavitvijo Odloka AVNOJ-a in ne s kazensko sodbo. Zgolj premoženje, podržavljeno po 1. in 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka (premoženje Nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije, in premoženje oseb nemške narodnosti, z izjemo tistih Nemcev, ki so se borili v vrstah NOV in partizanskih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih držav in se med okupacijo niso vedli sovražno) je na državo prešlo že z dnevom uveljavitve Odloka, premoženje, podržavljeno po 3. točki 1. člena, pa šele, ko je bila izdana obsodilna sodba državljanskega ali vojaškega sodišča, s katero so bili vojni zločinci ali njihovi pomagači ne glede na državljanstvo obsojeni na izgubo imetja v korist države. Pravnemu predniku predlagatelja je bilo torej premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, ki je imela za pravno podlago tudi določilo 3. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a, in ne s samim Odlokom.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako pa tudi ni zagrešilo drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi ob uradnem preizkusu, je slednje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagatelja je sodišče pridržalo za končno odločbo.