Jedro

Ker mora sodišče utemeljenost zahtevka preveriti na vseh, v poštev prihajajočih materialnih podlagah, pritožba neupravičeno graja, da se tožeča stranka na verzijo oz. zakonsko subrogacijo ni sklicevala oz. da povračilnega zahtevka ni utemeljevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 124059/2016 z dne 30.11.2016 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 386,71 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodbo označuje za nepravilno, nezakonito in nesklepčno. Meni, da je sodišče preseglo ugovorne navedbe toženke in okvir odgovora z dne 24.6.2017 glede konkretizacije stroškov po vrsti, višini in temelju ter glede veljavnosti pogodbe. Trditve, da bi morale pogodbo podpisati osebe, ki so bili lastniki 17.10.1994, tožena stranka ni podala. Čeprav gre za spor majhne vrednosti, ki se odvija hitreje in smotrneje, je treba postopek voditi s potrebno skrbnostjo in skladno s temeljnimi načeli pravdnega postopka. Iz podpisne liste izhaja nabor vseh posameznih delov in lastnikov. Toženka ni trdila, da 17.10.1994 v stavbi ni bilo 40 posameznih delov in eno skupno stanovanje, skupaj 41 posameznih delov. Zato ne more biti uspešna trditev, da pogodbe ni podpisalo dovolj lastnikov. Tožeča stranka je predložila dokaze in obrazložila terjatev. V spisu so razdelilniki stroškov upravljanja in obratovanja, ki so pravno in dejansko specifikacija in rekapitulacija računa, odpadlega na toženko. Vsebujejo merila za delitev stroškov, znesek, obdobje obračuna oz. delitve, obrazložitev dokazil o izpolnjevanju obveznosti dobaviteljem. Zavrača ugotovitev, da tožnik ni utemeljil verzijskega zahtevka. oz. zakonske subrogacije. Ker povračilnega zahtevka tožeča stranka ni utemeljevala, je materialno pravo zmotno uporabljeno. Ocenjuje, da je tožena stranka trditve iz tožnikove prve vloge prerekala pavšalno. Sodna praksa se je izrekla, da je upoštevno le specificirano in konkretizirano prerekanje posameznih stroškov. Tožeča stranka je trditvenemu bremenu zadostila. Da prepisovanje razdelilnikov ni potrebno, se je sodna praksa že izrekla. Sklicuje se na svojo drugo pripravljalno vlogo, v kateri je izkazala pravno nasledstvo prevzemnika naročila posla rednega upravljanja in izpolnjevanje naročil. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da pritožba nima pravih argumentov, ampak povzema trditve, podane v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Absolutnih bistvenih kršitev postopka pritožba ne opredeljuje. S trditvijo, da je sodišče odločalo izven trditvene podlage, smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP: Če bi sodišče upoštevalo nezatrjevana dejstva, bi bili stranki prikrajšani za njihovo obravnavanje. Pritožnik izpostavlja, da toženka ni podala trditve, da bi morale pogodbo o upravljanju podpisati osebe, katerih lastniški deleži so 17.10.1994 znašali več kot polovico. Očitek ni utemeljen. Tožena stranka je argumentirano ugovarjala, da pogodba o upravljanju upravniških storitev za stavbo Pražakova 6 ni bila veljavno sklenjena. Da bi morali pogodbo podpisati etažni lastniki, katerih solastniški deleži znašajo več kot 50 %, je materialno pravilo, na katerega se strankam ni treba sklicevati. Sicer pa je v I. točki prve pripravljalne vloge z dne 26.4.2017 tožena stranka izrecno zatrjevala prav to, kar se v pritoži označuje za pomanjkljivost. Navedla je, da je seznam podpisnikov pogodbe o upravljanju z dne 17.10.1994 slabo čitljiv in vsebinsko pomanjkljiv ter zato na njegovi podlagi ni mogoče ugotoviti za kateri namen je bil sestavljen oz. kakšno voljo so podpisniki izražali, kdo so podpisniki, kdaj so se podpisali, kolikšne deleže imajo.... Tožena stranka je torej oporekala in s pogodbo, ki je bila že v spisu, dokazovala, da pogodba o upravljanju ni bila pravno veljavno sklenjena in zato kot etažna lastnica ni v poslovnem odnosu s tožečo stranko. Zatrjevala je torej ravno to, kar pritožba opredeljuje za nezatrjevano dejstvo. Do presoje pravnega nasledstva tožeče stranke ni prišlo, saj odločitev temelji na ugotovitvi, da pravna veljavnost s pravnim prednikom sklenjene pogodbe ni izkazana.

7. Materialno pravo je pravilno uporabljeno. Ker mora sodišče utemeljenost zahtevka preveriti na vseh, v poštev prihajajočih materialnih podlagah, pritožba neupravičeno graja, da se tožeča stranka na verzijo oz. zakonsko subrogacijo ni sklicevala oz. da povračilnega zahtevka ni utemeljevala. Tudi na osnovi pravil o poslovodstvu brez naročila po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča zahtevek ni utemeljen.

8. Zaradi omejenosti pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče nima možnosti presojati, ali predloženi razdelilniki utemeljujejo iztoževano terjatev. Enako velja za presojo konkretiziranosti ugovorov. Gre za ugotovljeno dejansko stanje, katerega presoja v pritožbenem postopku ni dovoljena.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).