Jedro

Stečajni dolžnik lahko samostojno nastopa v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, na katero je bil napoten s sklepom o preizkusu terjatev po tem, ko je skladno s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIPP vložil ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve.

Med dolžnikove stroške, ki jih ne krije stečajna masa, je treba šteti tudi stroške pravdnega postopka, ki nastajajo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v pravdi, v primeru, da je kot stranka postopka nastopal stečajni dolžnik sam.

Izrek

Pritožba stečajnega upravitelja se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Sklenilo je, da se predlogu tožnika za odlog plačila sodne takse za redni postopek ugodi in se tožniku odloži plačilo sodne takse za redni postopek v višini 621,00 EUR za 18 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa. Zavrnilo je (podrejeni) predlog tožnika za obročno plačilo sodne takse za redni postopek. Sklenilo je, da se plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XI Pg 186/2022 z dne 14. 2. 2022 razveljavi in da bo za plačilo odložene sodne takse v višini 621,00 EUR sodišče tožniku poslalo nov plačilni nalog.

2. Zoper izpodbijani sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka pritožuje stečajni upravitelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pred odločitvijo o pritožbi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi A., d. o. o. Ker je prekinitveni razlog iz 3. točke 205. člena ZPP nastal potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa zahtevana procesna dejanja strank, sme v tej zadevi pritožbeno sodišče izdati odločbo v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Tožnik je dolžnik v postopku osebnega stečaja. Toženka je v postopku osebnega stečaja prijavila terjatev, ki jo je upravitelj priznal, dolžnik pa jo je prerekal. S sklepom o preizkusu terjatev je bil dolžnik napoten na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja terjatve. Tožnik je po svojem pooblaščencu vložil tožbo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in predlog za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je menilo, da se zahtevek, ki ga tožnik uveljavlja v predmetnem postopku, nanaša na obseg stečajne mase, zaradi česar tožnik z začetkom stečajnega postopka ni več mogel sam oziroma po odvetniku, ki ga je pooblastil, opravljati pravnih dejanj v tem postopku, zato je pozvalo upravitelja, da se kot zakoniti zastopnik tožnika izjavi, ali odobrava vložitev tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse. Upravitelj je odobril vložitev tožbe in predloga za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, ki ga je vročilo upravitelju, ni pa ga vročilo tožniku ali odvetniški družbi, ki jo je tožnik pooblastil za zastopanje v tem postopku.

6. Upravitelj je vložil vlogo z naslovom „Predlog za vročitev sklepa naslovnega sodišča opr. št. XI Pg 186/2022 z dne 22. 6. 2022 tožniku oziroma njegovemu pooblaščencu; podredno pritožba upravitelja zoper ta sklep“. V vlogi je sodišču prve stopnje predlagal, da izpodbijani sklep vroči dolžniku oziroma njegovemu pooblaščencu, ker upravitelj v predmetnem pravdnem postopku ni zakoniti zastopnik dolžnika. Podredno je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep.

7. Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa dolžnikovemu pooblaščencu ni vročalo, pač pa je pritožbo zoper izpodbijani sklep odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. 8. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba upravitelja ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9. Prvi odstavek 64. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da lahko insolventni dolžnik, ki ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Stečajni dolžnik je stranka glavnega postopka osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP), zato lahko na podlagi prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov. Iz teh določb po presoji pritožbenega sodišča sledi zaključek, da lahko stečajni dolžnik samostojno nastopa v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, na katero je bil napoten s sklepom o preizkusu terjatev po tem, ko je skladno s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIPP vložil ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve.

10. Pravdna oziroma procesna sposobnost1 je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu in tudi ZPP obstoj pravdne oziroma procesne sposobnosti v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu.2

11. Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja določa prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP. Iz navedene določbe sledi, da se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Dolžnik v postopku osebnega stečaja torej izgubi poslovno sposobnost (zgolj) glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Poleg tega ima omejeno poslovno sposobnost glede nekaterih pravnih poslov, ki vplivajo na obseg stečajne mase (najemanje kreditov, dajanje poroštev, odpoved dediščini ali drugim premoženjskim pravicam idr.).

12. Stečajna masa predstavlja premoženje stečajnega dolžnika ter obsega, poleg lastninske pravice na stvareh, tudi vse druge premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik. Na ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika, ki v stečajnem postopku predstavlja obseg stečajne mase, ne vpliva ugotovitev glede obstoja in višine terjatev, ki jih imajo upniki do stečajnega dolžnika.3 Ugotovitev glede obstoja in višine terjatev je namreč pogoj za njihovo (sorazmerno) poplačilo iz splošne razdelitvene mase (smiselno 358. člen ZFPPIPP), ne vpliva pa na obseg stečajne mase.

13. V postopku osebnega stečaja se pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), če niso izrecno izključena. Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.4 Bistvena razlika med postopkom stečaja pravne osebe in postopkom osebnega stečaja je v tem, da stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, z zaključkom stečajnega postopka preneha.5 Zanj zato v celoti velja pravilo, po katerem v stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja pa kljub začetem postopku osebnega stečaja v določena pravna razmerja še vedno vstopa samostojno. V katera razmerja vstopa samostojno zato pove negativna definicija; to so razmerja, ki niso opredeljena v prvem ali drugem odstavku 386. člena ZFPPIPP.6

14. Določbo prve točke drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, po kateri v stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, je zato treba razumeti tako, da upravitelj zastopa stečajnega dolžnika pri podajanju izjave o prijavljenih terjatvah po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP. To pa ne velja za primer, ko dolžnik vloži ugovor o prerekanju terjatve po prvem odstavku 64. člena ZFPPIPP. Iz navedenega sledi, da dolžnik, ki vloži ugovor o prerekanju terjatve po prvem odstavku 64. člena ZFPPIPP, samostojno nastopa tudi v nadaljnjem pravdnem postopku preizkusa terjatev, ki poteka po pravilih iz oddelka 5.6 ZFPPIPP (Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic).

15. Stališče sodišča prve stopnje, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za samostojno nastopanje v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, ki jo je stečajni upravitelj priznal, stečajni dolžnik pa prerekal, bi, po presoji pritožbenega sodišča, v postopku osebnega stečaja izničilo pravico dolžnika do ugovora o prerekanju terjatve. Po ozki besedni razlagi določb ZFPPIPP bi stečajni dolžnik lahko vložil ugovor o prerekanju terjatve, nadaljnji postopek, torej sprožitev pravde zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, pa bi bil odvisen od odobritve upravitelja. V primeru, ko se upravitelj o prijavljeni terjatvi izreče tako, da jo prizna (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), dolžnik z vložitvijo (samostojnega) ugovora o prerekanju terjatve (po prvem odstavku 64. člena ZFPPIPP), upraviteljevemu stališču glede obstoja terjatve nasprotuje. Njuni interesi si v takem primeru v nasprotujejo. Stališče, po katerem bi stečajni dolžnik sicer lahko samostojno vložil ugovor o prerekanju terjatve, ne bi pa imel pravdne sposobnosti v postopku preizkusa terjatve, bi zato izvotlilo varstvo njegovih pravic.7 Odločitev sodišča, ki bi temeljila na besedni razlagi drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, bi zato po mnenju pritožbenega sodišča kršila dolžnikovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Po presoji pritožbenega sodišča zato stečajni dolžnik ohrani pravdno sposobnost za nastopanje v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, ki jo je prerekal v okviru postopka osebnega stečaja. V takem primeru lahko stečajni dolžnik samostojno ali po pooblaščencu, ki ga sam pooblasti, opravlja procesna dejanja v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve.8

16. Dosledna uporaba tega stališča terja še razmislek o tem, koga bremenijo dolžnikovi stroški postopka v primeru neuspeha v pravdi, torej ali jih je dolžan plačati stečajni upravitelj iz stečajne mase ali bremenijo stečajnega dolžnika. V stečajnem postopku, ki se vodi nad pravno osebo, spada v stečajno maso vse premoženje stečajnega dolžnika (glej drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja pa je treba upoštevati še določbo 389. člena ZFPPIPP. Po navedeni določbi spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja vse premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po pravilih, določenih v drugem in tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Iz stečajne mase je torej v postopku osebnega stečaja izvzeto premoženje, ki naj stečajnemu dolžniku omogoča, čeprav skromno, preživetje.

17. V času trajanja postopka osebnega stečaja nastajajo namreč, poleg terjatev, ki se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatve upnikov (primerjaj četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP) ter stroškov stečajnega postopka (primerjaj prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP), tudi druge obveznosti stečajnega dolžnika. Razlog njihovega nastanka je, če gre za življenjske stroške stečajnega dolžnika oziroma t. i. potroške, ki jih stečajna masa ne krije, zadovoljevanje dolžnikovih življenjskih potreb.9 Te stroške, ki predstavljajo stroške dolžnika, je dolžan plačati dolžnik sam iz prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase (101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP) oziroma spadajo v stečajno maso v omejenem znesku (102. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP).10

18. Po presoji pritožbenega senata je treba med dolžnikove stroške, ki jih ne krije stečajna masa, šteti tudi stroške pravdnega postopka, ki nastajajo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v pravdi, v primeru, da je kot stranka postopka nastopal stečajni dolžnik sam. Navedeno torej ne velja v primerih, ko je upnikovo terjatev prerekal stečajni upravitelj, kar je sicer običajno. V slednjem primeru velja pravilo iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, po kateri so tekoči stroški stečajnega postopka pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona. Takšno razlago terja primerna uporaba določb ZFPPIPP o stečajnem postopku nad pravno osebo, ki je prilagojena ciljem in namenu postopka osebnega stečaja.

19. Stečajni upravitelj v postopku osebnega stečaja upravlja s stečajno maso, v obravnavani zadevi pa, v skladu z navedenim, terjatev za plačilo sodne takse ne predstavlja stroška stečajne mase. Sodna taksa za pravdni postopek, v katerem sme stečajni dolžnik nastopati samostojno, spada po presoji pritožbenega sodišča med stroške, ki jih je dolžan plačati dolžnik sam in se ne plačajo iz stečajne mase.

20. Ker je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil stečajni upravitelj, ki v obravnavani zadevi ni zakoniti zastopnik tožnika in tudi ne njegov pooblaščenec, je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ker pritožba stečajnega upravitelja ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

21. Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku izpodbijani sklep vroči pooblaščencu stečajnega dolžnika.

1 Po prvem odstavku 77. člena ZPP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). 2 A. Galič v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 330. 3 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019, tč. 15 obrazložitve. 4 N. Plavšak, Komentar ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex, 2017, e-izdaja, razdelek 5.8. 5 Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka (377. člen ZFPPIPP). 6 D. Orož, Stroški in potroški v postopku osebnega stečaja, Zbornik sodobno insolvenčno pravo 2021, str. 70. 7 Prim. sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 275/2021 z dne 17. 8. 2021. 8 Tako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v odločbah I Cpg 275/2021 ter I Cpg 341/2018. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da to stališče ni v nasprotju s sodno prakso (npr. sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 20/2020, sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 124/2015, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 692/2021), ki stečajnemu dolžniku ni priznala pravdne sposobnosti za nastopanje v pravdi, saj iz citiranih odločb ni razvidno, da bi šlo za enak procesni položaj kot v obravnavani zadevi. 9 D. Orož, Stroški in potroški v postopku osebnega stečaja, Zbornik sodobno insolvenčno pravo 2021, str. 73. 10 Stroškovna terjatev (163. člen ZPP) predstavlja judikatno terjatev iz prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok.