Jedro

Pritožba očita, da je cenitev nepremičnin, ki so bile prodane pred začetkom stečajnega postopka, in ki jo je opravila družba A., nestrokovna, kar pa ne more biti predmet zahteve za razrešitev upravitelja, razen če bi upravitelj izbral cenilca na podlagi neskrbnosti ali velike malomarnosti, česar pa pritožba ne zatrjuje. Razpravljanje o cenitvi tako ne more biti predmet tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevo B. B. in C. C. za razrešitev upravitelja D. D. zavrnilo.

2.Zoper takšen sklep se je pritožila upnica C. C.¹ zaradi bistvenih kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti subsidiarno uporablja v skladu s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajnega upravitelja razreši ali podrejeno, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal, da jo višje sodišče zavrne ter potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Določba 118. člena ZFPPIPP našteva razloge za razrešitev upravitelja in sicer se upravitelj razreši: 1. če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, 2. če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, 3. če mu je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prenehalo veljati po petem odstavku 109. člena ZFPPIPP, 4. če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja ali 5. če v skladu s 119.a členom ZFPPIPP tako odloči večina upnikov.

6.Pritožnica upravitelju očita, da svojih dolžnosti ne opravlja tako, kot mu nalaga zakon, saj ne ravna s potrebno skrbnostjo, povzroča zmanjšanje stečajne mase, neenakomerno obravnava upnike in ne vodi stečaja z ustrezno hitrostjo.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstajajo zatrjevani razlogi za razrešitev upravitelja. V sklepni ugotovitvi je še navedlo, da med osebami B. B., E. E. in C. C. obstajajo nerazrešena razmerja ter potekajo različni sodni postopki, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo, saj niso predmet tega postopka.

8.Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje navedbe pritožnice zavrnilo pavšalno in brez konkretne presoje, kar ne drži. Sodišče prve stopnje je v (pre)obširnem sklepu, kjer je sicer res neselektivno povzemalo trditve vlagateljev zahteve za razrešitev upravitelja in samega upravitelja, podalo razloge, zakaj pritožnica ni izkazala, da so podani razlogi za razrešitev upravitelja. Pritožbeni preizkus je očitno mogoč, saj je pritožnica opisala svoje razloge (zoper izdani sklep na devetnajstih straneh) na več kot petih straneh.

9.Pritožba očita, da je cenitev nepremičnin, ki so bile prodane pred začetkom stečajnega postopka, in ki jo je opravila družba A., nestrokovna, kar pa ne more biti predmet zahteve za razrešitev upravitelja, razen če bi upravitelj izbral cenilca na podlagi neskrbnosti ali velike malomarnosti, česar pa pritožba ne zatrjuje. Razpravljanje o cenitvi tako ne more biti predmet tega postopka. Ne drži tudi, da upravitelj ni predložil cenitev in da jih skriva, saj iz izpodbijanega sklepa to ne izhaja, prav tako pa je sodnega spisa razvidno, da je bila cenitev objavljena (priloga k PD 130). Sicer pa pritožnica, kot zakonita zastopnica dolžnika pred začetkom stečaja, najbolje ve, ali so bile sklenjene kupoprodajne pogodbe za nepremičnine dolžnika dogovorjene tako, da so neizpodbojne (271. člen ZFPPIPP). V nasprotnem primeru bi se lahko postavilo tudi vprašanje njene odgovornosti kot zakonite zastopnice dolžnika, sploh ko navede, da sta bili dve nepremičnini prodani za 100.000 EUR, medtem ko je cenitev v GURS 330.500 EUR. Prav tako je kot upnica tudi ona upravičena do izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, če meni, da je to potrebno (2. odstavek 276. člena ZFPPIPP).

10.Glede pritožbene trditve, da je upravitelj v otvoritvenem poročilu napačno ocenil vrednost družbe F., katere družbenik je stečajni dolžnik, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da pritožnica z očitki o tem, da upravitelj ni ravnal v skladu z določbami ZFPPIPP, prehiteva. Iz podatkov vpisu izhaja (PD 145), da je upravitelj predlagal nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo lastniškega deleža v družbi F., d. o. o., ki bo pokazala vrednost družbe. Poudariti je, da je stečajni upravitelj po ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu začel z unovčevanjem premoženja. Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen v septembru 2025,² pritožnica pa je vložila zahtevo za razrešitev upravitelja, med drugim zaradi počasnosti vodenja postopka, (že) februarja 2026.

11.Glede cenitve cenilca G. d. o. o. o vrednosti opreme in strojev v podjetju stečajnega dolžnika je pritožnica očitala, da je upravitelj plačal cenitev, preden jo je imel v rokah. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšna trditev ni relevantna, saj je cenitev upravitelj pridobil in je bila 3. 3. 2026 objavljena (PD 93). V nadaljevanju pritožnica razpravlja z vsebino opravljene cenitve, kar pa ni predmet razrešitve upravitelja postopka, pač pa nadaljnjih postopkov prodaje.

12.V nadaljevanju pritožnica pavšalno navaja, da je upravitelju poslala vprašanja glede določenih stroškov, in sicer plačil določenih upnikov po asignacijah, ki pa jih ne konkretizira,³ in glede tega, kako je z vozili, ki so bila prodana pred začetkom osebnega stečaja. V nadaljevanju sama navede, da ji je upravitelj odgovoril, da je bilo vozilo Toyota prodano sredi leta 2024 z dodatno opremo. Prav tako jo zmoti, da ji je upravitelj najprej poslal odgovor, da so bile zaloge v višini skoraj 100.000 EUR uničene, potem pa, da niso bile uničene. Pritožnica očita, da bi moral upravitelj pridobiti kupoprodajne pogodbe, bančne izpise, iz katerih bi bila razvidna plačila in kakšna je bila dodatna oprema za vozilo Toyota, ki je bila naročena in plačana decembra 2024, pa pri tem ni nobenega dokazila o plačilu. Upravitelj bi moral vložiti izpodbojne tožbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe pritožnice pavšalne in ne utemeljujejo njenih trditev, da je upravitelj ravnal v nasprotju z določbami ZFPPIPP, kar ji je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Glede trditev, da pritožnica ne razume, kako ni uspel izterjati od podjetja H. d. o. o. 89.206,85 EUR in kako je s posojilom, ki ga je stečajni dolžnik pred začetkom stečaja dal podjetju I. d. o. o. v višini 235.000,00 EUR, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so zgolj pavšalno navržene.⁴ Pri tem pritožbeno sodišče (ponovno) pripominja, da je bila C. C. poslovodkinja in zakonita zastopnica osebnega dolžnika od leta 2024 dalje do začetka stečajnega postopka (kot zakonita zastopnica je tudi vložila predlog za začetek stečaja dne 11. 7. 2025, PD1), česar niti ne zanika. Prav tako je kot upnica tudi ona upravičena do izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, če meni, da je to potrebno (2. odstavek 276. člena ZFPPIPP). Nenavadno je, da upravitelja sprašuje o poslih stečajnega dolžnika, za katere je bila glede na časovno dinamiko tudi sama odgovorna. Pravilen pristop bi bil, da upravitelju pomaga pri reševanju odprtih vprašanj in predloži vso dokumentacijo zadevajočo dolžnika, ki jo upravitelj potrebuje, če jo ima (npr. zatrjevane bančne izpise). Glede na vse zgoraj navedene (pavšalne) pritožbene trditve in njeno vlogo v dolžniku pred začetkom stečaja se postavlja vprašanje zlorabe procesnih pravic v postopku.

13.Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

1¹ C. C. je bila poslovodkinja in zakonita zastopnica osebnega dolžnika od leta 2024 dalje do začetka stečajnega postopka. Kot zakonita zastopnica je tudi vložila predlog za začetek stečaja dne 11. 7. 2025 (PD1).

2² V skladu s 330. členom ZFPPIPP in dovoljeno začeti s prodajo dolžnikovega premoženja pred pravnomočnim začetkom stečajnega postopka.

3³ Pritožnica sicer priloži kartico konta, iz katere so vidne asignacije iz obdobja januar do marec 2025, ko je bila pritožnica sama zakonita zastopnica dolžnika. Pritožnica teh dokazov ne podpre s konkretnimi trditvami, zato sodišče ne more na njih odgovarjati.

4⁴ Enako navedbe npr. na peti strani zadnji odstavek: "Obstajajo bančni izpisi dolžnika, iz katerih je razvidno, da je bila dodatna oprema za vozilo Toyota naročena in plačana decembra 2024 in ni nobenega dokazila o plačilu, prav tako parket."