Jedro

Ker ne obstaja obveznost tožene stranke tožeči stranki plačati znesek odbitne franšize, je njen ugovor pasivne legitimacije v tem obsegu utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek še za 200,00 EUR, v III. točki izreka pa tako, da se znesek 2.632,94 EUR nadomesti z zneskom 2.489,31 EUR.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 54,00 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati 4.111,27 EUR odškodnine zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.950,00 EUR od 16. 6. 2014 dalje do plačila in od zneska 2.161,27 EUR od 8. 10. 2015 dalje do plačila (točka I), v presežku, za nadaljnji zahtevani znesek 2.888,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.050,00 EUR od 16. 6. 2014 dalje doplačila in od 838,73 EUR od 8. 10. 2015 dalje do plačila, pa tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.632,94 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne še za znesek 200,00 EUR in odloči o stroških pravdnega postopka. Glede na določila zavarovalne pogodbe je namreč, ob upoštevanju dogovorjene odbitne franšize v znesku 200,00 EUR, tožniku lahko zavezana na plačilo odškodnine le v znesku 3.911,27 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, vendar največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Kot navaja tožena stranka v pritožbi, je že v odgovoru na tožbo pojasnila, da je zavarovanje sklenjeno z odbitno franšizo 200,00 EUR, katero je dolžan plačati zavarovanec tožene stranke. Tožeča stranka teh navedb, ki jih je tožena stranka dokazno podprla z listinami: zavarovalno polico za zavarovanje splošne odgovornosti št. OD 40100035529 z dne 26. 9. 2013, dodatkom št. 1 k tej zavarovalni polici in Splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/12-1, ni prerekala in se zato v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zatrjevana dejstva štejejo za priznana. Ker ne obstaja obveznost tožene stranke tožeči stranki plačati znesek odbitne franšize, je njen ugovor pasivne legitimacije v tem obsegu utemeljen. Upoštevaje navedeno materialno pravo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo še tožbeni zahtevek za nadaljnji zahtevani znesek 200,00 EUR.

5. Sprememba odločitve o višini odškodnine je vplivala tudi na odmero pravdnih stroškov. Uspeh tožeče stranke se je po spremembi odločitve o glavni stvari znižal na 56 %, uspeh tožene stranke pa zvišal na 44 %. Tožeča stranka je tako upravičena do povrnitve 2.573,66 EUR, tožena stranka pa do povračila 84,35 EUR pravdnih stroškov. Po medsebojnem pobotanju stroškovnih zahtevkov je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 2.489,31 EUR pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tudi v izpodbijani III. točki izreka, tako da je znesek 2.632,94 EUR nadomestilo z zneskom 2.489,31 EUR.

6. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti 54,00 EUR pritožbenih stroškov (sodna taksa za pritožbo). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.