Jedro

V izvršbi na zastavljeno premoženje gre za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog dolžnika ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da podajata ugovor plačane terjatve, ker sta del dolga v višini 11.090,00 EUR že poravnala. Sklep o izvršbi je neutemeljen, saj ju upnik ni obvestil o zapadlosti kredita pred potekom roka. Takojšnja izvršba bi pomenila deložacijo oziroma izselitev iz njunega dolgoletnega doma. Sta starejši osebi z več zdravstvenimi težavami, zato bi takojšnja izselitev tudi ogrozila njuno zdravje, poslabšanje zdravja pa je nenadomestljiva škoda, ki je večja, kot lahko nastane upniku.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnikov za odlog izvršbe, v katerem sta uveljavljala, da gre za njun dom in da sta šibkega zdravstvenega stanja, ki bi se z opravo izvršbo poslabšalo, zavrnilo z obrazložitvijo, da se je njun ugovor zoper sklep o izvršbi že štel za umaknjen, zato odlog zaradi neizpolnjenosti pogoja vloženega pravnega sredstva po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti ni možen, posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe iz drugega odstavka 72. člena ZIZ pa dolžnika nista izkazala. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar iz drugih razlogov.

6. V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika dovolilo izvršbo na nepremičnine ID znaki 001, 002, 003 in 004, last vsakega od dolžnikov do 1/2, na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 000. V notarskem zapisu je bil sklenjen Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, po katerem je zastavitelj, tedanji lastnik citiranih nepremičnin G. d.o.o. glede navedenih nepremičnin soglašal in izrecno in nepogojno dovolil, da se v zavarovanje terjatve pri citiranih nepremičninah na podlagi pogodbe o dolgoročnem kreditu z dne 13. 8. 2009 med dolžnikoma in upnikom vknjiži hipoteka (pogodbena zastavna pravica) ter zaznamuje neposredna izvršljivost terjatve v korist upnika. Zastavitelj je dalje soglašal, da se po zapadlosti terjatve, ki je zavarovana s hipoteko po tem sporazumu, zaradi poplačila terjatve upnika opravi izvršba na zastavljenih nepremičninah, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Hipoteka je bila v korist upnika vknjižena dne 25. 8. 2009 ter je bila hkrati zaznamovana tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Nepremičnine sta dolžnika pridobila od zastavitelja G. d.o.o. dne 10. 3. 2010 (kot izhaja iz vpogleda v zemljiško knjigo). S tem, ko jima je zastavitelj odsvojil zastavljeno nepremičnino, sta dolžnika skladno z načelom absolutnosti stvarnih pravic iz 5. člena Stvarnopravnega zakonika pridobila lastninsko pravico, omejeno s hipoteko. Tako je nastala situacija, da sta dolžnika, ki sta na podlagi izvršilnega naslova t.i. osebna dolžnika, postala še zastavitelja oziroma realna dolžnika.

7. Po določbi prvega odstavka 128. člena SPZ je zastavna pravica pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pogodbena zastavna pravica je tista pravica, ki nastane na podlagi pravnega posla (129. člen SPZ), zato ji pravimo tudi prostovoljna zastavna pravica. Če terjatev ob dospelosti ni plačana, na zastavnega upnika preide razpolagalno upravičenje, vključeno v lastninsko pravico. Z zapadlostjo torej nastane pravna možnost uresničitve hipoteke, ki jo lahko upnik uveljavi v izvršilnem postopku. Namen pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na zastavljenem premoženju je, da se upnik v primeru zapadlosti poplača iz zastavljenega premoženja (primerjaj prvi odstavek 145. člena SPZ).

8. Pogodba o ustanovitvi zastavne pravice je pogodba obligacijskega prava, zato tudi zanjo veljajo splošna načela obligacijskega prava. Udeleženci obligacijskega razmerja niso k načelu vestnosti in poštenja vezani le pri sklepanju pogodbe temveč tudi pri njihovem izpolnjevanju (5. člena OZ). Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdrževati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev (drugi odstavek 7. člena OZ). Če upnik z zapadlostjo terjatve pridobi pogodbeno določeno upravičenje realizirati zastavno pravico, temu na drugi strani ustreza obveznost dolžnika, da to dopusti oziroma tega ne ovira. S tem, ko sta dolžnika od prvotnega zastavitelja pridobila obremenjene nepremičnine (predmet zastave), je nanju prešla oziroma sta vstopila v obveznost dopustiti poplačilo upnikove terjatve iz navedenih nepremičnin. Dolžnik, ki bi oviral realizacijo zastavne pravice, bi kršil zavezo iz pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice; ravnal bi v nasprotju z načelom vestnega in poštenega ravnanja in prepovedi zlorabe pravic. Temu pa določbe ZIZ, ki urejajo odlog izvršbe, ne morejo nuditi varstva.

9. V izvršbi na zastavljeno premoženje gre torej za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe 71. člena ZIZ tako ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine. Glede na vse navedeno predlog dolžnikov za odlog izvršbe ni bil utemeljen ter ga je bilo treba zavrniti.

10. Navedba, da sta dolžnika terjatev delno že poplačala, ni predmet pritožbenega preizkusa, temveč gre lahko le za ugovor po izteku roka, o katerem lahko odloča le sodišče prve stopnje. Za ta pritožbeni postopek prav tako niso pravno pomembne navedbe v zvezi z neutemeljenostjo predloga za izvršbo, saj sta navedeno dolžnika lahko uveljavljala le z ugovorom zoper sklep o izvršbi in ne s predlogom za odlog izvršbe.

11. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).