Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.

Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za izvzem odškodnine v znesku 4.620,00 EUR iz stečajne mase zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu dolžnika za izvzem odškodnine v znesku 4.620,00 EUR iz stečajne mase, podrejeno pa za izvzem odškodnine v znesku 1.910,63 EUR oziroma da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 2. točki drugega odstavka 389. člena določa, da so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). ZIZ-1 v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, kar pomeni, da teh ni mogoče širiti preko naštetih. Tako so iz izvršbe med drugim izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobi oseba na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije, ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Invalidnost je po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. O invalidnosti in pravicah iz tega naslova odloči invalidska komisija (175. člen ZPIZ-2). Pravice iz invalidskega zavarovanja se podelijo osebam, katerih delovne zmožnosti so zmanjšane zaradi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije, z namenom, da se jim omogoči nadaljnje opravljanje dela in socialna varnost, ki bi bila zaradi sprememb v zdravstvenem stanju teh oseb lahko prizadeta.1 Dolžnikova odškodnina zaradi poškodbe pri delu pa takega dohodka ne predstavlja.

5. Dolžnik je namreč podal predlog za izvzem odškodnine iz stečajne mase in navedel, da gre za odškodnino za utrpele telesne poškodbe pri nesreči pri delu za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih in duševnih bolečin. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev. Tako je pravilno ugotovilo, da v celoti izvzem odškodnine iz stečajne mase ni mogoč, kar izhaja tudi iz sodne prakse (sklepi VSL Cst 8/2017, Cst 382/2021, Cst 549/2020).

6. Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.2 Pritožnik namreč navaja, da mu mora po zasegu sredstev ostati najmanj znesek v višini 76 % bruto minimalne plače ter če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno-varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. Navaja, da iz sklepa o zasegu denarnih prejemkov in denarnega dobroimetja St ... z dne 2. 3. 2020 (PD 16) izhaja, da je stečajni dolžnik dolžan preživljati tri družinske člane in je upravičen do zneska 778,42 EUR + 3 x 287,29 EUR = 1.490,29 EUR. Ker je bil stečajni dolžnik zaradi posledic telesnih poškodb, ki jih je utrpel na delu in zaradi katerih mu je zavarovalnica izplačala odškodnino, v bolniškem staležu in je posledično prejemal nižje prejemke, stečajni dolžnik ocenjuje, da je upravičen vsaj do izplačila razlike odškodnine do dovoljenega zneska zasega v času bolniškega staleža v skupnem zneseku 1.910,63 EUR. Stečajni dolžnik je tako upravičen do izvzema odškodnine iz stečajne mase v znesku 1.910,63 EUR.

7. Ker sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje ugotovitev glede omejitev po 102. členu ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ugotovi, ali je dolžniku ob izterjavi stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ostal znesek denarnih prejemkov, ki je določen v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (102. člen ZIZ). V kolikor navedenega zneska prejemkov, ki jih je dolžan za preživljanje družinskih članov ni prejel, je upravičen do izplačila razlike, kar naj upošteva sodišče ob ponovni presoji njegovega predloga za odobritev izplačila odškodnine. Potrebne podatke naj pridobi sodišče prve stopnje od upravitelja.

1 Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 549/2020. 2 Glej tudi sklep VSL Cst 8/2017 in Cst 161/2021.