Jedro

Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 241,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke z zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1 in kršitev ustavnih pravic (22., 23. in 25. člen Ustave RS) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da tožena stranka po dopolnitvi tožbe ni podala konkretnega ugovora glede izračuna deleža, ki odpade na toženo stranko, ni ugovarjala višini solastnega deleža, niti višini tožbenega zahtevka v delu, ki se tiče izračuna deleža tožene stranke glede na skupni znesek stavbe. Ugovarjala je le, da je tožbeni zahtevek pomanjkljiv in nesklepčen, ker niso pojasnjene posamezne podlage v skupnem znesku: koliko znaša glavnica, zamudne obresti in stroški, in sicer zato, ker je menila, da zamudnih obresti in pravdnih stroškov ni dolžna kriti. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi ta znesek natančno razčlenila. S tem je odgovorila na ugovor toženca. Slednji pojasnila ni več prerekal. Ugotovitev sodišča o podanem ugovoru toženca je protispisna. Dejstva, ki se tičejo izračuna posameznih stroškov, niso prerekana. Štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Če je sodišče menilo drugače, bi moralo opraviti materialno procesno vodstvo. Ker ga ni, gre za sodbo presenečenja, tožnici je bila odvzeta pravica do izjave, podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi sodbe nasprotujejo izreku. Napačno je uporabljeno materialno pravo. Ob ugotovitvi, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen za višji denarni znesek (326,80 EUR), bi moralo nižjemu vtoževanemu znesku ugoditi. Izračun višine terjatve (deleža) je stvar materialnega prava. Ker je tožeča stranka podala vse podatke za izračun ter podala osnovni skupni znesek 19.000,00 EUR, bi sodišče lahko samo ugotovilo višino terjatve. Sklicuje se na sodno prakso (II Cpg 77/2021 in III Cpg 1042/2016).

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo njegove stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v obravnavanem sporu majhne vrednosti od toženca zahteva plačilo dela stroškov (glavnice, zamudnih obresti in pravdnih stroškov), ki jih je kot upravnik po končanem sodnem postopku in izvensodni poravnavi poravnala tretji osebi, izvajalcu del sanacije strehe na večstanovanjski stavbi z dvema vhodoma (A. 13 in 15), katere etažni lastnik je tudi toženec.

6. V sporu majhne vrednosti so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi relativnih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu ter njuni povezanosti, ki ga določa 212. člen ZPP, mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku v sporu majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati dokaze v tožbi, oziroma če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot v obravnavanem primeru, v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitev tožbe). Tožena stranka mora sklepčno ugovarjati v odgovoru na tožbo oziroma najkasneje v prvi pripravljalni vlogi (451. člen ZPP). Vsaka stranka lahko nato vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navajala, da terjatev 19.000,00 EUR sestavljajo: glavnica v višini 12.061,12 EUR, zamudne obresti 6.189,32 EUR in pravdni stroški 749,54 EUR; - da bi moral toženec plačati nanj pripadajoči del tega zneska, ki znaša 241,20 EUR, in sicer po ključu: celoten znesek (19.000,00 EUR) na neto kvadraturo, pri čemer je neto kvadratura toženčevega stanovanja 41,62 m2, oziroma po ključu: znesek 19.000,00 EUR / solastninski delež, pri čemer je delež toženca 1,7228 %; - da je tožeča stranka svoj izračun stroškov opirala na listine (razdelilnike), naslovljene na toženca in jih navajala kot del svojih navedb; - da je izračun, naveden v listinah - razdelilnikih stroškov, naslovljenih na toženca,2 navajal drug(ačn)e zneske kot v tožbi, in sicer glede pravdnih stroškov (2.080,21 EUR po razdelilnikih in 749,54 EUR v tožbenih navedbah); - da je v računu, ki ga je izstavila etažnim lastnikom obeh vhodov navajala spet drugačen (tretji) način delitve, kjer je dolgovani znesek 19.000,00 EUR porazdelila na: 4.997,00 EUR za zamudne obresti, 4.236,60 EUR za pravdne stroške in 9.537,79 EUR za sanacijo strehe izvajalca I ter 201,61 EUR za sanacijo strehe izvajalca II; - da ključ delitve v razdelilnikih, naslovljenih na toženca, ne ustreza ključu delitve 1,72 %, zatrjevanemu v vlogah; - da je toženec izražal dvom o višini terjatve in o listinah, priloženih dopolnitvi tožbe, ker tožnica ni pojasnila, kolikšen del zahtevane terjatve odpade na posamezen temelj (t.j. na znesek za popravilo strehe, na pravdne stroške in na zamudne obresti); - da zaradi večplastnih neskladij med tožbenimi navedbami tudi ob analizi trditev in dokaznih listin ni mogoče ugotoviti, kolikšne zneske dolguje toženec od vsake postavke (za glavnico / obresti / stroške).

9. Po takih dejanskih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, je presodilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je toženec dolžan plačati 241,20 EUR in ker prav tako ni mogoče ugotoviti, za kolikšen (od zahtevanega morebitni nižji znesek) je zahtevek utemeljen.

10. Odločitev je pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z drugimi procesnimi kršitvami iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Utemeljena je z jasnimi, pravilnimi, logičnimi in popolnimi razlogi, v katerih ni neskladij in nasprotij z izrekom. Pritožbeno sodišče jim lahko zgolj pritrdi in jih povzame, ker jim ni treba ničesar dodati. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne najde.

11. Zmotno je pritožbeno naziranje, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe in nadaljnji vlogi po toženčevem ugovoru navedla vse podatke in merila za izračun, oziroma podala vse trditve v okviru neprerekanih dejstev. Sama priznava, in to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je toženec ugovarjal, da je tožbeni zahtevek pomanjkljiv in nesklepčen, ker niso pojasnjene podlage v skupnem znesku, in sicer, koliko v skupnem (vtoževanem) znesku znaša glavnica, zamudne obresti in stroški. Pritožbeni očitki o protispisnosti glede vsebine toženčevega ugovora (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), so neutemeljeni. Navedena kršitev je podana, če sodišče napačno povzame vsebino izvedenih dokazov (listin ali zapisnikov o zaslišanju strank, prič, izvedencev), ne pa, kadar morebiti porekorači trditveno podlago spora, na kar neupravičeno meri pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč toženčevim trditvam pripisalo samo takšno vsebino in pomen, kot jo dejansko imajo.

12. Po ustaljenih stališčih sodne prakse za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažnimi lastniki. Nadaljnja konkretizacija trditev je odvisna od sklepčnosti ugovora toženca. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje slednje vpliva na dokazanost obstoja terjatve in višine, torej na vprašanje utemeljenosti zahtevka.3

13. Ob izrecnem ugovoru toženca, da preizkus vtoževane terjatve po posameznih temeljih - postavkah - ni mogoč, je trditveno breme za konkretizacijo vtževanega zneska znova prešlo na tožečo stranko. V nadaljnji pripravljalni vlogi je tožeča stranka zgolj zanikala, da je etažnim lastnikom zaračunala strošek popravila strehe v znesku 23.529,80 EUR, kot je trdil toženec. Nato je ponovila navedbe o poteku predpravdnega, pravdnega in izvensodnega postopka z izvajalcem del, ponovila, da je etažnim lastnikom izstavila račun v višini 19.000,00 EUR, kot naj bi bilo razvidno iz prilog, nadalje, da je celotna terjatev po sodbi znašala: glavnica 12.061,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2012, (6.189,32 EUR) in pravdni stroški 4.922,37 EUR (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi 5.279,36 EUR), kar je skupaj 23.592,80 EUR; da je bil z izvajalcem z vzajemnim popuščanjem dogovorjen znesek 19.000,00 EUR, kar pomeni plačilo glavnice, zamudnih obresti in pravdnih stroškov v znesku 749,54 EUR.4 Kako in na kakšen način (po kakšnem ključu) je posamezne postavke zaračunala tožencu, ni pojasnila. Toženec je po prejemu navedene pripravljalne vloge v svoji nadaljnji vlogi vztrajal pri vseh svojih predhodnih ugovorih5. 14. Ob takih podatkih spisa in ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je na neutemeljenost tožbenega zahtevka pravočasno in dovolj jasno opozarjala že tožena stranka, se izkaže, da tožeča stranka ni odgovorila na ugovor toženca. Temu je nujno sledila pravilna odločitev o zavrnitvi celotnega tožbenega zahtevka. Sodišče se ni oprlo na kakšno nepričakovano pravno podlago, ki je tožeča stranka ob zadostni procesni skrbnosti ne bi mogla predvideti oziroma se o njej izjaviti. Pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v smeri kršitve prepovedi sodbe presenečenja, o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu ter posledični kršitvi pravice do izjave v postopku oziroma o kršitvah ustavnih pravic, so neutemeljeni.

15. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je sporen izračun zneskov, ki odpadejo na toženca po posameznih postavkah (koliko glavnice oziroma dejanskih stroškov popravila strehe, koliko zakonskih zamudnih obresti in koliko stroškov pravdnega postopka), ter da po ugovoru toženca tožeča stranka posameznih zneskov po navedenih postavkah ni konkretizirala, je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen v celoti. Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje v točki 13 sodbe, ni naloga sodišča, da samo iz prilog razbira način obračuna in višino stroškov, četudi bi to lahko storilo. To je naloga tožeče stranke. Neopredeljeno sklicevanje tožeče stranke na neskladne razdelilnike in nasprotujočo si trditveno podlago ne vodi k ugotovitvi o (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Na priloge se stranka lahko sklicuje, vendar bo uspela le tedaj, če bo z njimi natančneje substancirala svoje tožbene trditve6 .

16. Tožnica v obravnavanem primeru svojega trditvenega bremena, kako in po kakšnih merilih je izračunala višino posameznih ugovarjanih postavk, ni zmogla. Pritožba se zmotno sklicuje na drugi odstavek 214. člena ZPP, po katerem se nezanikana dejstva štejejo za priznana. Ta domneva lahko velja le za ustrezno konkretizirane trditve. Tožeča stranka pa vseh pravnorelevantnih dejstev glede višine tožbenega zahtevka ni navedla. Materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je pravilen. Pritožba ga z ničemer ne omaje, niti s sklicevanjem na primere iz sodne prakse ne, ker so v dejanskem pogledu neprimerljivi z obravnavano zadevo.7

17. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z drugimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).

18. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, toženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi na pritožbeni ravni. Zato naj nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Priloge A3 do A5. 3 Primerjaj: VS RS III Ips 5/2012 in III 13/2012, obe z dne 15. 4. 2014. 4 Navedbe na list. št. 82 do 83 spisa. 5 Primerjaj red. št. 38 spisa. 6 Primerjaj VS RS III Ips 5/2012 z dne 15.4. 2014, točka 10. 7 Trditvena podlaga o obstoju in višini vtoževanih obveznosti je bila v primerih, ki jih navaja, zadostna in skladna z listinami.