Jedro

Pritožbeno sodišče poudarja, tako kot že večkrat, da potrebe otrok niso natančen matematični seštevek izkazanih izdatkov, ampak ocena, ki sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep: v izpodbijani IV. točki izreka spremeni tako, da je predlagatelj dolžan plačevati mesečno preživnino: za mld. A. v znesku 152,00 EUR, za ml. B. 160,00 EUR in za ml. C. 132,00 EUR , v V. točki izreka tako, da se znesek 1.071,17 EUR zniža na znesek 516,17 EUR, in v VI. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek v delu, ki presega zneske, dosojene v tem sklepu, zavrne. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank ter njune tri mladoletne otroke zaupalo v varstvo in vzgojo materi, nasprotni udeleženki. Določilo je stike med očetom in otroci in predlagatelju naložilo plačilo mesečne preživnine za hčerko A. 190,00 EUR, za hčerko B. 200,00 EUR in za sina C. 165,00 EUR (IV. točka izreka). V V. točki izreka je predlagatelju naložilo v plačilo zapadle zneske preživnine od vložitve predloga do izdaje končnega sklepa. Znesek predstavlja razliko med plačanimi zneski preživnine in višino preživnine, ki jo je v izpodbijanem sklepu določilo sodišče. V VI. točki izreka je sodišče višji zahtevek na plačilo preživnine, kot je bil dosojen za vsakega od otrok, zavrnilo.

2. Pritožnik izpodbija odločitev glede višine preživnine (IV., V. in VI. točko izreka). Navaja, da je preživnina odmerjena previsoko in da za vse tri otroke skupno znaša 550,00 EUR, česar ob višini plače 809,66 EUR nikakor ne zmore plačati, saj bi mu za preživetje ostalo le 254,00 EUR. Dodatnih ur v službi ne more več opravljati, posledično to pomeni, da tudi dodatnega zaslužka ne more pridobiti. Nasprotna udeleženka prejema najmanj dve najemnini in plačo. Dekleti prejemata štipendijo, vsi trije otroci še otroški dodatek, kot tudi dodatek za veliko družino. Po mnenju pritožnika je sodišče zmotno ocenilo potrebe otrok, saj starši otrokom ne morejo zagotavljati višjega nivoja, kot ga imajo glede na svoje prihodke. Predlagatelj dela kot voznik kombija, s katerim razvaža blago po Sloveniji. Glede na svojo kvalifikacijo lahko dobi samo takšno delo. Sodišče od predlagatelja neutemeljeno zahteva, da bi moral delati več, saj je pri urah voženj, ki jih lahko opravi, omejen. Vztraja, da so stroški ogrevanja priznani previsoko. Enako velja za stroške šolskih potrebščin na mesečni ravni 33,00 EUR za posameznega otroka. Tudi stroški za higienske potrebščine za dekleti 20,00 EUR mesečno in za sina 10,00 EUR so previsoki. Stroški zaradi počitnic ne nastajajo, ker počitnice preživljajo pri bratu nasprotne udeleženke. V trenutnih razmerah si predlagatelj ne more privoščiti, da bi vzdrževal še domače živali svojih otrok. Meni, da ni dolžan nositi stroškov pilatesa in plačevati inštrukcij. Sodišče bi pri izračunu višine preživnine moralo upoštevati tudi štipendije in otroške dodatke, s katerimi otroci in njihova mati nedvomno lahko razpolagajo. Mati pa bi lahko delala poln delovni čas in tako zaslužila več.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zneski 380,00 EUR za A., 400,00 EUR za B. in 330,00 EUR mesečno za C. so zneski, ki odražajo primerno oceno mesečnih potreb za vsakega od otrok, glede na to, da sta dekleti gimnazijki, C. pa obiskuje sedmi razred osnovne šole. Takšna ocena potreb je ustrezna za zagotavljanje njihovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, tako da se na takšen način pokrivajo življenjski stroški, predvsem stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, vzgoje, pa tudi športa in razvedrila. Zneski nikakor niso pretirani.

6. Prvostopno sodišče je oceno dovolj natančno in pravilno pojasnilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, na kar se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje, saj golo ponavljanje nima nobenega smisla. Pritožbeno sodišče poudarja, tako kot že večkrat, da potrebe otrok niso natančen matematični seštevek izkazanih izdatkov, ampak ocena, ki sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov. Zato pritožnik neuspešno izpodbija posamezne postavke znotraj ocene, ki jo je prepričljivo opravilo sodišče prve stopnje. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah vseh treh otrok je v realnih okvirih vsote denarja, ki jo imata na razpolago oba roditelja. Splošno znano pa je, da življenjski stroški mesečno variirajo.

7. Pritožnik pa utemeljeno izpostavlja, da sodišče ni pravilno ocenilo njegovih preživninskih sposobnosti, ker te niso niti najmanj takšne, kot sposobnosti nasprotne udeleženke, ki je lastnica najmanj dveh stanovanj, ki ju lahko oddaja, za 4-urni delovni čas pa prejema 500,00 EUR mesečno, ne da bi prepričljivo pojasnila, zakaj si ne poišče zaposlitve za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je zato pravilna porazdelitev preživninskega bremena 60 % v breme nasprotne udeleženke in 40 % v breme predlagatelja.

8. Zato je ustrezno znižalo preživnino za vsakega od otrok (IV.) in posledično znižalo tudi znesek v V. točki izreka, ki se nanaša na pet zapadlih, a ne v celoti plačanih preživnin, in v presežku poseglo tudi v VI. točko izreka, ki se nanaša na zavrnitev višine preživnine nad dosojenim zneskom. Po tako znižani preživnini bo pritožniku mesečno ostalo za preživetje 444,00 EUR, kar res ni veliko, vendar ob upoštevanju dejstva, da stikov z otroci skoraj nima in mu s tem v zvezi ne nastajajo stroški, bo imel možnost, da se odloči, ali bo omejil lastne potrebe na ustrezno najmanjšo možno mero, ali pa bo glede na to, da je razbremenjen skrbi za tri otroke, poiskal priložnost za dodatni zaslužek.

9. Preživnina, določena v izreku te odločbe, za vsakega od otrok ustrezno upošteva dohodke obeh pravdnih strank (mati 500,00 EUR, oče 800,00 EUR), pridobitne zmožnosti obeh staršev, dejstvo, da je nasprotna udeleženka lastnica dveh nepremičnin, ki ju oddaja, da si tudi nasprotna udeleženka lahko poišče delo za najmanj polovični delovni čas, ker otroci le niso več tako majhni, in na podlagi predstavljenih stroškov ocenjene potrebe vsakega od treh otrok.

10. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato sodišče o njih ni odločalo (165. čl. ZPP).