Jedro

Izrek sodbe o prekršku mora vsebovati vse zakonite znake očitanega prekrška, v obrazložitvi pa morajo biti vsi razlogi o pravno relevantnih odločilnih dejstvih, sicer sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Ob pritožbi obdolženca se izpodbijana sodba o prekršku sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obdolženec spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 50.000,00 SIT, 4 kazenske točke, prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za čas enega meseca in naloženo plačilo stroškov postopka in sicer povprečnine v znesku 15.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku je obdolženec vložil pravočasno pritožbo, v kateri je predvsem izpodbijal pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ugotovitve prvostopnega sodišča o stopnji njegove odgovornosti, izrek o kazni in predlagal, da bi se mu izrečena kazen ukinila ali vsaj zmanjšala na minimum.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo o prekršku razveljaviti po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je bila pri odločanju na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. Zakona o prekrških - 1 (ZP-1), na katero je ob uporabi 159. čl. ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi VI. odst. 163. čl. ZP-1 ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti. Nobenega dvoma namreč ni o tem, da pritožbeno sodišče izreku izpodbijane sodbe o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška, saj bi bila s tem obdolžencu kršena s 25. čl. Ustave RS zagotovljena pravica do pritožbe. V obravnavanem primeru izrek izpodbijane sodbe o prekršku namreč ne vsebuje vseh elementov, ki so sicer zakoniti znak prekrška, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega. Čl. 234 ZVCP-1 sicer res govori o ogrožanju in povzročitvi prometne nesreče, vendar v I. odst. izrecno poudarja, da gre za povzročitev prometne nesreče, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Slednje seveda ni mogoče preizkusiti, če izrek sodbe o prekršku ne vsebuje tudi podatkov o nastali materialni škodi. Razen tega ZVCP-1 v 134. čl. tudi opredeljuje definicijo prometne nesreče tako glede neznatne nevarnosti, kakor tudi glede ostalih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogodek mogoče šteti za prometno nesrečo. V obravnavanem izreku ni nobenega od elementov, ki jih našteva zakon v 134. čl., zaradi česar takšnega izreka ni mogoče preizkusiti in tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe o prekršku ni razlogov o teh pravnorelevantnih odločilnih dejstvih, zaradi česar je takšna obrazložitev sodbe o prekršku glede navedbe razlogov, zaradi katerih se določena dejstva štejejo za dokazana ali nedokazana, toliko pomanjkljiva, da po mnenju pritožbenega sodišča pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku. Izrek sodbe o prekršku mora vsebovati vse elemente, ki jih za kvalificirano obliko temeljnega prekrška določa ZVCP-1, torej najmanj opis in vrednost nastale materialne škode, pri čemer je po mnenju pritožbenega sodišča prav tako pomembno poudariti, da za materialno škodo šteje le škoda, povzročena na vozilu, ki ni last obdolženca, višina materialne škode pa je pomembna, kot je bilo že to pojasnjeno, zaradi odločitve, ali ne gre morda za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo. Prvostopno sodišče je tudi izreklo obdolžencu kazenske sankcije ob uporabi 234. čl. ZVCP-1, čeprav za to v izreku izpodbijane sodbe o prekršku ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage. Kot je bilo že pojasnjeno, ugotovljene bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče ne more odpraviti, ne da bi pri tem ravnalo v škodo obdolženca, zaradi česar je ob pritožbi obdolženca na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, s tem pa je odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na povzročitev prometne nesreče. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku na ta način, da bo ustrezno oblikovalo izrek sodbe o prekršku ter natančno in določno navedlo razloge o pravnorelevantnih odločilnih dejstvih.