Jedro

Ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač ustreza standardu pravične denarne odškodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (drugi odstavek točke II izreka izpodbijane sodbe in točka III izreka izpodbijanega sklepa) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prvi toženi stranki naložilo, da tožniku na TRR pooblaščenca plača znesek 160,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2013 (točka I izreka). Toženima strankama je naložilo, da tožniku nerazdelno na TRR njegovega pooblaščenca plačata odškodnino v znesku 3.936,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 2012 (prvi odstavek točke II izreka). Zavrnilo je, kar je tožnik iz tega naslova zahteval več, to je znesek 3.800,00 EUR (drugi odstavek točke II izreka). Toženima strankama je naložilo, da tožniku nerazdelno na TRR njegovega pooblaščenca plačata znesek 252,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2011 dalje do plačila (točka III izreka). S sklepom, ki pa je pod pritožbo le glede odločitve o stroških postopka, je sodišče prve stopnje zaradi umika zahtevka zoper toženi stranki za plačilo zneska 2.980,00 EUR v tem delu ustavilo postopek (točka I izreka sklepa), zaradi umika zahtevka zoper prvotoženo stranko za plačilo zneska 1.500,00 EUR, je v tem delu postopek ustavilo (točka II izreka sklepa). Toženima strankama je naložilo, da tožniku nerazdelno plačata stroške postopka v znesku 1.125,53 EUR in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka sklepa).

Zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe se tožnik pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo višji zahtevek za plačilo nepremoženjske škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe na delu. Tožnik je v času delovne nezgode na lestvi pregledoval jeklene vrvi žičniškega sistema. Zaradi takratnih vremenskih razmer (dež, posledično moker teren) je lestev zdrsnila. Tožnik se je zato, da bi se izognil padcu, oprijel jeklene vrvi, pri tem pa je prišlo do močne stisnitve tožnikovega palca med vlečno kolo in jekleno vrv. Tožnik je pri tem utrpel hudo telesno poškodbo, zaradi katere je bil v bolniškem staležu skupno 5 mesecev. Od celotne vtoževane negmotne škode v višini 11.500,00 EUR je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo le 7.700,00 EUR, višji zahtevek pa je neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo znatno prenizko odškodnino glede na dejanski obseg nepremoženjske škode ter glede na načelo pravične denarne odškodnine, kot ga določa 179. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 40/2007 s spremembami) ter glede na načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Glede na dejansko pretrpljene in bodoče telesne bolečine ter relevantne ugotovitve sodnega izvedenca medicinske stroke in tožnikovo izpoved o doslej pretrpljenih in bodočih telesnih bolečinah ter nevšečnostih med zdravljenjem, je tožnik upravičen do celotne zahtevane odškodnine za telesne bolečine, torej še do nadaljnjih 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku dosodilo prenizko odškodnino za pretrpljeni strah. Tožnik je primarni strah trpel v času, ko je bil prst vkleščen med vlečnim kolesom in vrvjo, kar je trajalo 5 do 7 minut, kakor tudi med samim postopkom reševanja, kasneje pa je trpel še hud sekundarni strah v času kirurške oskrbe in v času komplikacij zdravljenja ter nato še lažji sekundarni strah, sumarno kar okrog pol leta. Za takšen obseg strahu je tožnik upravičen tudi do zavrnjenega dela odškodnine iz tega naslova v višini 1.300,00 EUR. Zaradi poškodbe ima tožnik trajne težave pri občutku na dotik, pri vseh finejših delih, pri pisanju, kakor tudi pri vseh fizičnih delih z desnico. Groba moč oprijema oziroma upogiba je pri tožniku zmanjšana kar za eno tretjino, kar je za manualnega delavca znatno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Tožnik je zato za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti upravičen še do nadaljnje odškodnine v višini 1.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nepravilno odmerilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti. Glede na konkretizirano tožnikovo izpoved o teh bolečinah ter objektivno popoškodbeno stanje desnega palca je tožnik upravičen do celotne vtoževane odškodnine, torej tudi do nadaljnjih 500,00 EUR. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožniku dosodi še razliko med vtoževano in dosojeno odškodnino, toženima strankama pa naloži v plačilo tudi stroške pravdnega in pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijana dela sodbe in sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko se je postavilo na stališče, da glede na ugotovljene pretrpljene telesne bolečine, strah ter, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti, pravična denarna odškodnina za negmotno škodo znaša 7.700,00 EUR in ko ni sledilo tožnikovemu zahtevku, da pravična denarna odškodnina za to škodo znaša 11.500,00 EUR. Materialno pravo, ki ga je sodišče prve stopnje pri tem moralo uporabiti, je določba 179. člena OZ.

V skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebne pravice ali smrti bližnjega in za strah, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Kaj je pravična denarna odškodnina, je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa, zato se pravilnost uporabe tega standarda presoja tudi s pomočjo primerjave, kakšno odškodnino so sodišča že dosojala za primerljive obsege negmotne škode. Tehtanje, kakšen znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, pomeni vsebinsko zapolnitev standarda pravične denarne odškodnine. Kakšna merila mora sodišče upoštevati pri odmeri pravične denarne odškodnine za negmotno škodo, pa izhaja iz določbe drugega odstavka 179. člena OZ. Ta določa, da je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Iz zgoraj povzete določbe 179. člena OZ tako izhaja, da mora sodišče v postopku odmere pravične denarne odškodnine za negmotno škodo najprej ugotoviti obstoj in obseg nepremoženjske škode. Pritožba soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje o obstoju in obsegu posameznih oblik negmotne škode (pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti ter pretrpljeni strah). Tudi pritožbeno sodišče v celoti soglaša s temi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Za tožnika je tako sporno zgolj to, ali je sodišče prve stopnje pravično denarno odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti ter pretrpljeni strah pravilno vrednotilo na podlagi primerjave s preostalimi nepremoženjskimi škodami in umestitvijo razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi poškodbami. Dejansko je za pritožbo sporno, ali je sodišče prve stopnje ustrezno vrednotilo pomen prizadete dobrine, kakor to zahteva drugi odstavek 179. člena OZ.

Poškodba, kakršno je utrpel tožnik (rana z raztrganjem in odrgnino ter stisnjenje palca desne roke) sodi pri razvrstitvi telesnih poškodb po Fischerjevem sistemu med srednje hude primere (III. skupina), zato je prisojene odškodnine potrebno primerjati znotraj te skupine ter v tem okviru tudi znotraj podobnih poškodb.

Tožniku je bila dosojena odškodnina za negmotno škodo v višini 7.700,00 EUR, kar ob upoštevanju povprečne neto plače za oktober 2013 (999,99 EUR), pomeni 7,7 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Takšna odškodnina je povsem primerljiva z odškodninami, ki so bile dosojene v podobnih primerih oziroma je celo nekoliko višja. Tako je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 540/2002 (1) za zelo podobno poškodbo (udarnina levega palca, podnohtna podplutba in odluščenje nohta levega palca), dosojena odškodnina v višini 6 povprečnih neto plač. Za dokaj podobno poškodbo odtrganine končnega dela kite iztegovalke končnega dela členka desnega sredinca, z dokaj podobnimi posledicami, je bila v sporu, o katerem je Vrhovno sodišče RS odločalo s sodbo II Ips 181/2004 dosojena odškodnina v višini 6 povprečnih neto plač. S sodbo II Ips 204/2006 je bila potrjena odškodnina v višini 7 povprečnih neto plač za odprt zlom srednjega členka kazalca leve roke in udarninsko raztrganinsko rano v predelu sklepa med osnovnim in srednjim členkom kazalca leve roke ter podplutbo v predelu obnohtja kazalca leve roke, pri čemer so bile zelo podobne tudi posledice te poškodbe. Prav tako je bila s sodbo II Ips 5/2005 potrjena odškodnina v višini 7 plač za stisnjenje drugega in tretjega prsta desne roke, večfragmentalni prelom nohtnega odrastka in končnega členka drugega prsta desne roke ter krvni podliv pod nohtom drugega prsta desne roke z dokaj podobnimi telesnimi bolečinami, neugodnostmi med zdravljenjem in zmanjšanjem življenjskih aktivnosti. Celotna dosojena odškodnina zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni prenizka ter v celoti ustreza standardu pravične denarne odškodnine.

Tudi primerjava zneskov, ki so bili tožniku dosojeni za posamezne oblike negmotne škode z zneski, ki so bili dosojeni v podobnih primerih, pokaže, da je sodišče prve stopnje pri odmeri teh odškodnin pravilno upoštevalo sodno prakso, kot se kaže iz judikatov Vrhovnega sodišča RS.

Za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v znesku 4.000,00 EUR oziroma 4 povprečne neto plače na zaposlenega v RS. V že citirani primerljivi zadevi II Ips 540/2002 je bilo za sicer nekoliko krajše lahke telesne bolečine, sicer pa zelo podoben obseg telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem dosojena odškodnina v višini 3,5 povprečne neto plače. Tudi ob upoštevanju načela individualizacije je ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) dosojena odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač v celoti ustreza standardu pravične denarne odškodnine.

Za pretrpljeni strah je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v višini 700,00 EUR, kar znaša 0,7 povprečne neto plače. Za dokaj podoben obseg strahu in primerljivo poškodbo (odtrganina končnega dela kite iztegovalke, končnega dela členka desnega sredinca) je bila v zadevi II Ips 181/2004 dosojena odškodnina za strah v višini 0,48 povprečne neto plače. Navedeno pomeni, da dosojena odškodnina za strah nikakor ni prenizka.

Podobno velja tudi glede odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz tega naslova je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR oziroma 2,5 povprečne neto plače. Za povsem primerljiv obseg trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti oziroma za večji obseg te škode, je bilo v primerljivi zadevi II Ips 181/2004 dosojena odškodnina v višini 2 povprečnih neto plač. V že citirani sodbi II Ips 258/2005 je za podoben obseg trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožniku bila dosojena odškodnina v višini 1,8 povprečne neto plače, kar tudi kaže na to, da odškodnina, ki je bila tožniku dosojena iz tega naslova, nikakor ni prenizka.

Pri odškodnini za skaženost v višini 500,00 EUR oziroma 0,5 povprečne neto plače, je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj subjektivno merilo, to je odnos tožnika do spremenjene zunanjosti, saj sprememba na tožnikovem palcu (brazgotine po raztrganini) komajda lahko ustreza objektivnemu merilu za priznanje skaženosti. Dosojena odškodnina v višini 0,5 povprečne mesečne plače tako več kot zadošča za denarno satisfakcijo za domnevne duševne bolečine tožnika iz tega naslova. V primerljivih zadevah se odškodnina za skaženost praviloma ni priznavala.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Ta in vsi nadaljnji primeri sodne prakse so povzeti po publikaciji mag. Alenke Berger Šterk: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, Pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, Harmonizacija na ravni EU in Sveta Evrope, GV Založba, 2010.