Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cpg 1050/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.1050.2016 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti nedovoljeni pritožbeni razlogi ugovor ugasle pravice plačilo (provizija) višina plačila
Višje sodišče v Ljubljani
28. oktober 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ugovor ugasle pravice spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 165918/2013 z dne 18. 10. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi.

2. Zoper takšno odločitev se je iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču smiselno predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil med pravdnima strankama sklenjen ustni dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki zagotovila posel s podjetjem M. d. o. o. Za opravljeno storitev posredovanja je tožena stranka tožeči stranki z računom št. 00-000-000552 zaračunala provizijo v višini 2.760,00 EUR. Tožeča stranka je račun poravnala z verižno kompenzacijo in za ta znesek toženi stranki zmanjšala vtoževano obveznost. 7. Tožena stranka v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, da je bila višina dogovorjene provizije le 2.760,00 EUR in da jo je tožeča stranka dokazala s predložitvijo potrjene verižne kompenzacije. S takšnimi navedbami pa pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje oziroma dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člen ZPP). Višje sodišče se zato do teh navedb ni opredeljevalo.

8. Nadalje tožena stranka trdi, da tožeča stranka že trditvene podlage glede višine dogovorjene provizije ni zmogla. Vendar so ti očitki protispisni: tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe pojasnila, da je bila med pravdnima strankama dogovorjena provizija kot izhaja iz priloženega računa št. 00-000-000552 z dne 23. 11. 2011, tj. 2.760,00 EUR. Da je tožeča stranka opredelila višino provizije izhaja tudi iz pritožbenih navedb (prim. drugi odstavek, 4. vrstica, str. 3 pritožbe). Tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je bila v konkretnem primeru tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da so vtoževane terjatve v celoti prenehale zaradi dogovora o posredovanju in z njim povezanega plačila provizije. T. i. ugovor ugasle pravice pa spada v toženkino, in ne tožničino, trditveno (in dokazno) breme (prim. J. Zobec, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 344, 345).

9. Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določanju višine provizije uporabiti določbo 824. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Slednja namreč pride v poštev le v primeru, ko pogodbeni stranki višine plačila sploh ne bi opredelili. V predmetni zadevi pa sta obe pravdni stranki trdili, da je višina provizije bila dogovorjena, le glede njene višine se nista mogli zediniti. Ko je tako, pa je njeno višino sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo s pomočjo določbe drugega odstavka 214. ter 212. člena ZPP.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia