Jedro

Zavarovanec je lahko pričakoval, da veter odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka za znesek 1.942,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2018 dalje do plačila postopek ustavilo. Nato je razsodilo, da je toženka tožniku dolžna v roku 15 dni plačati znesek 2.340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2018 dalje do plačila (točka II izreka). Odločilo je tudi, da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku stroške postopka v znesku 448,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Zoper sodbo in odločitev o stroških postopka (točki II in III izreka) se je pritožila toženka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da sodišče ni pravilno presodilo pravnega standarda višje sile in skrbnosti zasebnika ter tudi napačno ugotovilo dejansko stanje glede običajne vetrovne situacije v kraju A. Zmoten je zaključek sodišča, da je bil veter z močnimi viharnimi sunki na območju A. v noči 11. 12. 2017 napovedan in pričakovan tako, da bi moral zavarovanec toženke kot povprečen uporabnik pričakovati, da bo do takega viharnega vetra tam dejansko prišlo. Prav tako je zmotno presodilo, kakšna je običajna vetrovna situacija v kraju A. Sodišče izvedenskega mnenja ARSO ni presodilo in upoštevalo celostno, temveč se je selektivno osredotočilo zgolj na posamezne ugotovitve. Poleg tega je nekritično sledilo izpovedbam tožnika in prič, ki so v sorodstvenem razmerju in zainteresirani za izid pravde. ARSO je za 11. 12. 2017 napovedal obsežne vetrolome na izpostavljenih višjih legah, vendar pa A. ne leži niti na izpostavljeni niti na višji legi, ampak v zaprti dolini. Običajen veter na tem območju še zdaleč ne dosega stopnje resnega vetra. Razmere v času škodnega dogodka so bile daleč od običajnih, bile so neobičajne, vetrovna situacija je bila 11. 12. 2017 in 12. 12. 2017 na tem območju izredna. Od leta 2006 do škodnega dogodka so bile na širšem območju le 4 takšne situacije (2008, 2009, 2014 in 2016), pri čemer je bila situacija decembra 2017 najbolj izjemna. Povratna doba takšnega vetra s takšnimi sunki, kot so bili izmerjeni decembra 2017, je 8 let. Dogodek je bil izjemen po obsežnosti, intenzivnosti vetra in trajanju. V delu o pogostem močnem vetru na tem območju je sodišče nekritično sledilo izpovedbam tožnika in priče B. B., ki sta vetrovno situacijo glede moči in pogostosti vetra v svojem kraju opisovala pretirano. Navedenih izpovedi mnenje ARSO ni potrdilo, prav tako ne trditev tožnika, da v A. 3 do 5 krat na leto piha tako hud veter, kot je pihal ob škodnem dogodku. Tudi priča C. C. ni potrdil, da bi imel brat obtežena drva. Povedal je, da drva zaradi vetra niso bila nikoli razmetana, prav tako ni potrdil, da veter tam razkriva strehe in da privezujejo smetnjake. Sodišče je zmotno presodilo, da je običajna vetrovna situacija v A. takšna, da bi zavarovanec moral pričakovati tak veter in take vetrovne sunke, ki lahko premikajo 20 do 25 kilogramov težke, 2 metra dolge in 0,5 metra široke panele. Zavarovanec je imel približno 5 panelov omenjenih dimenzij zložene ob svoji hiši. Med njimi je bil stiropor, da se paneli, ki so bili novi, ne bi poškodovali. To kaže, da je zavarovanec na panele pazil in z njimi skrbno ravnal ter jih ni kar na počez nametal na kup. Ob hiši so bili zloženi približno dva meseca in v tem času se niso premikali. Nobenih znakov, da se pripravlja viharni veter v A., niti tožnik niti priče v dnevih pred škodnim dogodkom niso zaznali. V takšnih okoliščinah je nepravilen zaključek sodišča, da zavarovanec ni ravnal z dolžno skrbnostjo, ker panelov ni zaščitil, privezal. Takšne zahteve naproti zasebniku, katerega ravnanja se presojajo po standardu povprečnega človeka, in ki na zasebni površini izvršuje svojo lastninsko pravico, so prestroge, pretirane in neživljenjske. Zavarovanec kot povprečno skrben uporabnik kljub opozorilom ARSO, ki so objavljena le v javnih medijih, ni mogel in ni bil dolžan pričakovati takšnega viharnega vetra, ki bo po okolici raznašal 20 kilogramske, 2 metra dolge panele. Zato njegovega ravnanja, ker panelov ni privezal, ne moremo šteti za nedopustnega. Glede na to, da je zavarovanec imel panele naložene ob hiši že približno dva meseca, je tak način hrambe panelov štel za običajnega. Od povprečno skrbnega uporabnika, ki živi na območju, kjer močan veter ni reden pojav (kot je na primer burja na Krasu), ni mogoče pričakovati, da bo ob svoji hiši privezoval vse predmete, še posebej ne predmetov, ki so razmeroma veliki in težki. Po oceni toženke stabilno zloženi paneli teh dimenzij ob hiši lastnika dosegajo standard potrebne skrbnosti uporabnika oziroma zasebnika glede njihove hrambe. Sodišče tudi ni dovolj upoštevalo, da se skrbnost zasebnika ne presoja enako kot profesionalna skrbnost. V konkretnih okoliščinah bi bilo od zasebnika neživljenjsko pričakovati, da stvari, ki jih shranjuje na svoji površini, še posebej zavaruje, jih obteži, zveže, priveže. Paneli so bili stabilno zloženi en ob drugem in njihova hramba ni potrebovala dodatne zaščite. Dejstvo, da je veter razmetal panele, nikakor ne pomeni, da so bili ti neustrezno zloženi, temveč le, da je šlo za izreden dogodek, za izjemno močan veter, kar je potrdilo tudi izvedensko mnenje ARSO. Tudi če štejemo, da konkreten veter ni pomenil višje sile, ker je bil dogodek sicer napovedan, čeprav ne v takšni intenziteti, zavarovancu zato, ker ni pričakoval tako močnega vetra, ni mogoče očitati nedopustnega oziroma neskrbnega ravnanja in krivde za škodo. Glede na pritožbene navedbe je nepravilna tudi odločitev o stroških.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo škode, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke na njegovi počitniški prikolici, ker panelov garažnih vrat, ki jih je zložil pred hišo, pred delovanjem vetra ni ustrezno zaščitil, bodisi da bi jih obtežil ali privezal oziroma na drug način onemogočil njihovo premikanje. Tožena stranka se je branila z ugovoroma, da je šlo za višjo silo, ker tako močnega vetra zavarovanec ni mogel pričakovati, ter da njen zavarovanec ni kršil nobene svoje obveznosti (ni ravnal protipravno) oziroma ni bil neskrben.

6. Neutemeljeni so ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Pravilno je sodišče prve stopnje v točkah 13 do 16 obrazložitve sodbe ugotovilo, kakšna je običajna vetrna situacija v A. Pri tem je pravilno sledilo prepričljivim izpovedbam tožnika ter prič D. D. in B. B., da veter pri njih pogosto piha (tudi v sunkih), ker so v kotlini, so na odprtem in med hišami vleče. Včasih veter stvari razmeče, zato imajo privezane strehe, slemenjake privijačene, drva privezana. Tudi priča C. C. je potrdil, da občasno piha močnejši veter in kaj razmeče, npr. smetnjake. Tudi tožnik ni izpovedal, da bi imel drva obtežena, temveč, da ima privezana. Zato ni pomembno, da je priča C. C. izpovedal, da drva pri tožniku niso obtežena. Ta priča drv nima zunaj, možno pa je tudi, da situacije pri tožniku ne pozna dovolj natančno oziroma tako kot tožnik sam. Zato pritožbeno sodišče o dokazni oceni sodišča prve stopnje ne dvomi. Potrjuje jo tudi izvedensko mnenje ARSO, ki navaja, da je tam v zavetrju lahko veter zelo sunkovit in hitro spreminja smer in hitrost, ki se lahko močno poveča, pojavijo se vrtinci, rotorji. Tudi v naselju se tok zraka za vetrnimi ovirami, zgradbami itn. vrtinči, prihaja lahko do močnih sunkov vetra, tok vetra lahko spremeni smer.

7. Razmere v spornem času v noči iz 11. 12. 2017 na 12. 12. 2017 res niso bile običajne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v A. dne 11. 12. 2017 zvečer in dne 12. 12. 2017 zgodaj zjutraj sunki vetra dosegali hitrost vsaj 20 m/s. Pravilno je tudi ugotovilo, da veter dne 11. 12. 2017 ni bil nepričakovan, ob ustrezni skrbnosti pa bi zavarovanec tožene stranke moral in mogel nanj računati. Dokazni postopek je namreč potrdil, da je Državna meteorološka služba (v nadaljevanju: DMS) že dne 9.12.2017 zvečer izdala opozorilo za vso Slovenijo pred močnim jugozahodnim vetrom od poldneva 10.12.2017 dalje in opozorilo, da bi se lahko veter dne 11. 12. 2017 še okrepil, postal močan v višjih legah in tudi ponekod po nižinah, kjer bi lahko presegel hitrost 70 km/h (okrog 19 m/s). Poleg tega je DMS za dne 11. in 12. 12. 2017 izdala oranžno opozorilo pred močnim vetrom. Pravilen je glede na navedeno zaključek sodišča prve stopnje, da sunki vetra, ki so v A. dne 11. 12. 2017 zvečer in dne 12. 12. 2017 zgodaj zjutraj dosegali hitrost vsaj 20 m/s, niso bili nepričakovani. Nasprotne trditve toženke v pritožbi, da veter v takšni intenziteti ni bil napovedan in pričakovan, ne držijo.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da se vremenska situacija, kot je bila decembra 2107, občasno dogaja, konkretno na območju Vrhnike s povratno dobo okrog 8 let. Takšni sunki se po nižinah pojavljajo tudi v drugih vremenskih razmerah in v drugem obdobju leta, predvsem med neurji poleti. Zato taki vremenski pojavi niso tuji geografskemu okolju A. (Občina) in morajo ljudje na tem območju pričakovati takšne naravne pojave. Ugotovitev ARSO, da je bila od najdenih situacij od leta 2006 situacija decembra 2017 izjemna, pa se nanaša na obseg in hitrost vetra predvsem v višinah, ko so bili izmerjeni sunki vetra nad 30 m/s na meteoroloških postajah z nadmorsko višino nad 500 metrov ter glede dolgotrajnosti. Neutemeljen je tudi očitek toženke v pritožbi, da sodišče prve stopnje izvedenskega mnenja ARSO ni presodilo in upoštevalo celostno, temveč se je selektivno osredotočilo zgolj na posamezne ugotovitve, saj to ne drži. 9. Zavarovanec tožene stranke je izpovedal, da če bi vedel, da panelov takoj ne bo uporabil, bi jih obtežil ali drugam odložil, saj se je zavedal, da lahko veter panele odnese, kot jim ob neurju odnese smetnjake, ki stojijo čisto ob hiši, ali kot jim premakne strešnike. Glede na navedeno je zavarovanec lahko pričakoval, da veter lahko odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov (bodisi na drugi lokaciji bodisi da bi jih obtežil ali privezal). Glede na to, da je hitrost vetra prvi višek dosegla že 11. 12. 2017 okrog poldneva, bi lahko zavarovanec toženke najkasneje takrat poskrbel za panele na način, da bi jih pred nočjo premaknil na varno mesto oziroma jih obtežil ali privezal, pa jih ni. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala, da je bil vzrok za nastanek vtoževane škode v višji sili in da je njen zavarovanec storil vse, kar mu nalaga 6. člen Obligacijskega zakonika (OZ1). 10. člen OZ določa prepoved povzročanja škode, ki prepoveduje aktivna in pasivna ravnanja (opustitve), s katerimi se povzroča škoda. Sodišče prve stopnje skrbnosti zavarovanca toženke ni presojalo prestrogo. Ni se mogoče strinjati s trditvijo pritožbe, da zavarovanec kot povprečno skrben uporabnik ni mogel in ni bil dolžan pričakovati takšnega viharnega vetra, ki bo po okolici raznašal 20 kilogramske, 2 metra dolge panele, in da zato njegovega ravnanja, ker panelov ni privezal, ne moremo šteti za nedopustnega. Ker je bil močan veter napovedan, je po mnenju pritožbenega sodišča povprečno skrben človek lahko pričakoval, da bo veter raznesel neprivezane panele, ki ležijo vodoravno zloženi na tleh ob hiši, pa četudi tehtajo med 20 in 25 kg, kot so tehtali sporni paneli.

10. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP). Tožnik z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato do povrnitve tega stroška ni upravičen (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.