Jedro

Za dokazanost t.i. subjektivne strani kaznivega dejanja pranja denarja po petem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena KZ-1 izrecno zadostuje storilčeva možnost in zmožnost zavedanja o nezakonitosti pridobljenega denarja ali premoženja in ne šele dejanska zavest.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 21. 3. 2017 obdolženo Z.Š. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storila kaznivo dejanje pranja denarja po petem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kakor tudi potrebni obdolženkini izdatki ter nagrada in potrebni izdatki njenih zagovornikov obremenjujejo proračun. Odločbi sta bili izdani v sodbi II K 35945/2012. 2. Zoper sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženo spozna za krivo ter jo za storitev zgornjega kaznivega dejanja obsodi ali da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Čeprav pritožnik z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP prezre, da je ta podana le, ko je sodišče o obtožbi vsebinsko odločilo, pa to zaradi materialnopravnih ovir/predpostavk, ki končno v pritožbi niso bile obrazložene, ne bi smelo storiti, se je po drugi strani s pritožbeno obrazložitvijo v zvezi z uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja v celoti strinjati.

5. Res je, obdolženkin zagovor z glavne obravnave je v dokazni oceni sodišča prve stopnje pomanjkljivo preizkušen. Niso samo k zagovoru priložene listine tiste, ki jih je treba z zagovorom primerjati in ne podatkovno skope izpovedbe prič z glavne obravnave, ki so ta zagovor bolj ali manj potrjevale. Pritožnik v zvezi z zneskom 6.200,00 EUR, ki mimogrede na obdolženkin transakcijski račun nikoli ni bil nakazan, kot je bilo to v dokazni oceni sodišča prve stopnje vsaj dvakrat ugotovljeno, upravičeno opozarja na neskladje med obdolženkinim zagovorom in obdolženkino izpovedbo pred policijo. Neskladje je tehtno, saj pri tako skrbnem posamezniku, kot je to bilo ugotovljeno za obdolženko, ni vseeno, ali gre pri razmeroma visokem znesku za gotovino, ki se je v domačem sefu ne obrestovano "nabirala" in hranila več kot desetletje ter bila na obdolženkin transakcijski račun zgolj umaknjena zaradi njene odsotnosti v času dopustov, ali pa gre za gotovino, ki jo je obdolženka pred tem v delih dvignila s transakcijskega računa za dopust, ki po izpovedbi priče M.Š. ni bil ničesar posebnega. Pomembno je tudi, da v zvezi s prvo različico morebitni podporni dokazi niso bili izvajani kot pri drugi različici zatrjevani dvigi, kljub ugotovljeni transparentnosti poslovanja na obdolženkinem transakcijskem računu podrobneje niso bili preverjani. Zadnje toliko bolj, ker bi bilo s temi preverjanji hkrati ugotovljena siceršnja dinamika dvigov, pologov in nakazil na obdolženkinem transakcijskem računu, ki bi razkrila, ali je obdolžena, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje skupaj z možem, pričo M.Š. še postransko zaslužila, že pred obravnavanim obdobjem na transakcijski račun polagala odstopajoče večje vsote denarja oziroma denar z računa v delih najprej dvigovala, da bi ga nato na isti račun znova položila. Posredi sta namreč izkustveno nenavadni ravnanji, ki sta po presoji pritožbenega sodišča smiselni le ob posebej izkazanem razlogu ali tedaj, ko bi obdolžena z denarjem običajno ravnala na način, kot je po eni in drugi različici v zagovoru zatrjevala.

6. Podobno kot zgoraj, podporni dokazi glede obdolženkinega praznovanja rojstnega dne, niso bili izvajani, medtem ko so neskladja med obdolženkino izpovedbo pred policisti in izpovedbo priče I.P., v dokazni oceni sodišča prve stopnje podcenjena. Ne samo zaradi razlike v višini podarjenega denarja, ampak še, ker je obdolžena v izpovedbi kot darovalca omenjala očeta in mamo, česar pa v izpovedbi priče I.P., ki mimogrede tega, da bo šel del darila za praznovanje obdolženkinega rojstnega dne, očitno ni vedel, in nenazadnje v izpovedbi priče M.Š. ni zaslediti. Sploh pa je pritrditi pritožniku, da je M.Š. po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II K 34177/2012 z dne 23. 12. 2013 v obravnavanem obdobju prejel toliko denarja, da je dvomljivo že to, da je k nakupu stanovanja za vnuka moral s svojim deležem preko hčerke pristopiti še dedek. Če je v tej zvezi sodišče prve stopnje v dejanske ugotovitve iz navedene pravnomočne sodbe dvomilo, je bilo dolžno dokazovanje ponoviti v povsem istem obsegu, kot je to bilo storjeno v končani zadevi zoper M.Š., njega pa, sedaj kot pričo zaslišati pod strožjimi pogoji od tistih na glavni obravnavi dne 21. 3. 2017, ko je zgolj podal pripravljeno izjavo z navedbo, da na vprašanja ne bo odgovarjal. Tako namreč nekdo, ki ni (več) obdolžen kaznivega dejanja v kazenskem postopku ne more ravnati, ampak je skladno s svojim novim procesnim položajem dolžan pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP), vključno z odgovori na vprašanja, ki jih mimo izjem iz 238. člena ZKP, ki pa so spet predmet sodne in ne posameznikove presoje, ne more zavrniti. Nič drugače ni v primeru prič, ki so zgornje dolžnosti sicer oproščene, pa so, kot M.Š. izjavile, da so se tej pravici/privilegiju odpovedale in da želijo pričati (prvi in drugi odstavek 236. člena ZKP).

7. Od popolnih ugotovitev o izvoru položenega denarja v znesku 6.200,00 EUR in 8.800,00 EUR so odvisne še ugotovitve o obdolženkini zavesti glede nakazanega denarja v znesku 9.400,00 EUR, pri čemer pritožbeno sodišče znova pritrjuje pritožniku, da za dokazanost t.i. subjektivne strani kaznivega dejanja pranja denarja po petem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena KZ-1 izrecno zadostuje storilčeva možnost in zmožnost zavedanja o nezakonitosti pridobljenega denarja ali premoženja in ne šele dejanska zavest, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje v obdolženkinem primeru ni izkazana, kot zmotno niso bili izkazani njeni nameni, ki jih zakon pri tej, privilegirani obliki kaznivega dejanja niti ne zahteva. Skratka, če pri položenih 6.2000,00 EUR ne gre za družinske prihranke ter pri 8.800,00 EUR za očetovo darilo, kar po utemeljenih pritožbenih zadržkih ni izključeno, je treba v nadaljevanju tudi podlage za obdolženkino prepričanje o nakaznih 9.400,00 EUR kot sinovih prihrankih, znova in po potrebi podrobneje preveriti ter nato še enkrat ugotoviti vsebino obdolženkinega subjektivnega odnosa v času izvršitvenega ravnanja oziroma, kaj je tedaj o izvoru položenega in nakazanega denarja morala in mogla vedeti. Brez tega ocena o dokazanosti kaznivega dejanja v njegovem drugem segmentu ne more biti zanesljivo sklenjena.

8. Ker obrazloženo zahteva ponovitev in razširitev dokazovanja, je pritožbeno sodišče, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 392. člena ZKP napadeno sodbo razveljavilo, zadevo vrnilo v novo sojenje ter odredilo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, ki naj bo opravljena pred popolnoma spremenjenim senatom (četrti odstavek 392. člena ZKP). V zadevi je namreč treba obe različici obdolženkinega zagovora temeljito preizkusiti s ponovno izvedbo že pridobljenih dokazov in po pridobljenih novih dokazih iz obdobja pred obravnavanim ter ob pravnomočno izkazani količini denarja, s katero je v obravnavanem obdobju razpolagal M.Š., ugotoviti logično in izkustveno vzdržnost takšnega zagovora. Podobno velja za izpovedbi priče M.Š., katerega dodatni zaslužki v obdobju pred obravnavanim morajo biti posebej in podrobno preverjeni ter za izpovedbo priče M.Š., katerega prihranki, izvirajoči iz dolgoletnega obdarovanja in priložnostnih zaslužkov za delo pri pravnih osebah, morajo biti sledljivi. Tedaj bo namreč znan njihov dejanski obseg in še, ali so to po tem takem bila tista sredstva, ki so bila dana priči M.Č. kot posojilo.