Jedro

Plačilo stroškov postopka ni strankina vsakomesečna obveznost in je zato treba njeno sposobnost plačila teh stroškov brez škode za lastno preživljanje ocenjevati skozi njene dohodke v daljšem časovnem obdobju.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 1. odst. 338. čl. ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da tožnika oprosti plačila vseh stroškov postopka ali pa vsaj plačila sodnih taks, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo pravilno dejanskega stanja, saj tožnik nima tako visokih dohodkov, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in njegova žena tudi ne. Pritožbi prilaga dohodninske odločbe za leto 1998, iz katerih izhaja, da je imel tožnik v tem letu neto mesečne dohodke v višini 137.823,00 SIT, njegova žena pa v istem letu povprečno mesečno 124.022,00 SIT. Podatki zadnjih treh mesecev tega leta pa za tožnika izkazujejo neto dohodek 110.000,00 SIT mesečno, za njegovo ženo pa 111.855,00 SIT. Navaja še, da je njegova žena upravičena do otroškega dodatka, ker povprečni mesečni dohodek v družini na družinskega člana znaša le 70,75% povprečne plače zaposlenega. Na podlagi navedenega pritožba zaključuje, da po svojem premoženjskem stanju tožnik ne zmore stroškov pravdnega postopka brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ter je tako njegov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ko je le-to odločilo, da niso dani pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka in tudi ne za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna in zakonita. Takšno stališče pritožbenega sodišča nima podlage le v za pritožbo spornem ugotovljenem dejanskem stanju sodišča prve stopnje o višini dohodkov tožnika oziroma njegove žene, temveč v samih pritožbenih navedbah tožnika. Upoštevajoč dohodke tožnika in njegove žene, ob tem, da morata skrbeti za enega otroka, kot jih navaja tožnik sam v pritožbi, po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo pravilnost prvostopne odločitve. Dohodki so namreč takšni, da zaradi plačila stroškov postopka, po presoji pritožbenega sodišča tožnik ne bi ogrozil nujnega preživljanja sebe in svoje družine. Plačilo sodne takse in predvidenih drugih stroškov postopka namreč ne predstavlja tožnikovo vsakomesečno obveznost, katere tožnik, glede na svoje dohodke, seveda nebi mogel vsakomesečno poravnavati, vendar pa je treba predvidene stroške postopka, pa tudi plačilo sodne takse primerjati s tožnikovimi dohodki oziroma dohodki njegove družine v daljšem časovnem obdobju. Plačilo stroškov na takšen način, pa bo dolžnik nedvomno brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svojih družinskih članov zmogel. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.