Jedro

Ker tožnik kot predlagatelj opustitve obveznega cepljenja upravnemu organu tudi po pozivu za dopolnitev vloge ni posredoval vseh zahtevanih podatkov oz. dokazil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo na podlagi 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je bil zavržen tožnikov predlog za opustitev cepljenja otrok kot nepopoln, s prvo navedenim za opustitev cepljenja A.A., roj. ..., z drugim za opustitev cepljenja B.B., roj. ... Iz obrazložitve obeh izpodbijanih sklepov izhaja, da je tožnik v skladu z 22. a členom Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB, Uradni list RS, št. 33/06-UPB1) podal predlog za opustitev cepljenja za svoji dve hčerki. Ker predlog ni vseboval vseh zahtevanih sestavin, da bi se vloga lahko obravnavala, je upravni organ (Ministrstvo za zdravje) tožnika v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2) z dopisom pozval, da v roku 14 dni dopolni vlogo z navedbo nalezljive bolezni zoper katero predlaga opustitev cepljenja, izjavo o strinjanju obeh staršev z opustitvijo cepljenja ali dokument, iz katerega je razvidno, da je edini skrbnik obeh otrok, soglasje za pridobitev izpiska iz rojstne matične knjige ali naveden izpisek, predloži pa naj še zdravstveno dokumentacijo v zvezi s predlogom za opustitev cepljenja (kolikor obstaja) ter fotokopijo cepilne knjižice. V dopisu je bil opozorjen, da bo v primeru, če predloga za opustitev cepljenja v postavljenem roku ne bo pravilno dopolnil v skladu s pozivom, ta s sklepom zavržen po določbah drugega odstavka 67. člena ZUP. Tožnik je do izteka roka dne 16. 10. 2008 upravnemu organu sicer poslal dopis, s katerim pa svoje vloge ni v ničemer dopolnil, niti ni zaprosil za podaljšanje roka, zato je Ministrstvo za zdravje v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP predlog s sklepom zavrglo kot nepopoln.

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka napačno navaja stalno bivališče njegovih hčera, zato naj sodišče izpodbijana sklepa odpravi, saj sta namenjena nekomu drugemu. Na poziv za dopolnitev vloge je pravočasno odgovoril z dopisom, svoje vloge pa res ni dopolnil, ker ni dobil odgovora na zahteve iz svojega dopisa in ker dopolnitve od njega ni zahtevala komisija za cepljenje, kot to določa prvi odstavek 22. c. člena ZNB. Ker na njegove zahteve iz dopisa nihče ni odgovoril, ker ni bil povabljen na razgovor pred komisijo za cepljenje, ker ni bil seznanjen s tem, kdo sploh so člani komisije in kdaj je komisija obravnavala njegov predlog, predlaga, da sodišče odpravi izpodbijana sklepa.

Tožena stranka je sodišču poslala oba spisa spornih zadev, na tožbo samo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upravni organ upravičeno zavrgel tožnikov predlog za opustitev cepljenja iz razloga, ker tožnik svoje vloge ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavo, čeprav je v zadevi izkazano, da je zahtevo za dopolnitev dobil vročeno, česar tudi sam ne zanika, ampak izrecno priznava.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 67. členu ZUP (na katerega se sklicuje tudi upravni organ) določeno, da mora upravni organ v primeru nepopolne vloge zahtevati (od vlagatelja), da se pomanjkljivosti odpravijo v zato postavljenem roku. Če stranka pomanjkljivosti v postavljenem roku ne odpravi, organ vlogo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi je upravni organ potem, ko je dobil nepopolno vlogo, tožnika pozval, da jo dopolni z manjkajočimi, zgoraj navedenimi podatki in dokazili ter ga tudi pravilno poučil, da bo njegov predlog s sklepom zavržen po določbah drugega odstavka 67. člena ZUP, če ga v postavljenem roku ne bo dopolnil v skladu z zahtevo. Vendar pa tožnik vloge ni dopolnil, ampak je upravnemu organu kot odgovor poslal dopis s svojimi zahtevami, ki se nanašajo na njegova stališča o postopku z njegovo vlogo. V navedenem dopisu navaja, da bo vlogo dopolnil le, če bo dobil ustrezne odgovore na svoja, v dopisu zastavljena vprašanja, npr. kdaj je komisija prejela njegov predlog za opustitev cepljenja, kdo so člani komisije, zakaj se od njega zahtevajo podatki iz zahteve za dopolnitev, zahteva razgovor s komisijo.

Tožnikova zahteva, da bi mu moral upravni organ, preden bo dopolnil svojo vlogo v skladu s prejetim pozivom, odgovoriti na tam zastavljena vprašanja in zahteve, je neupravičena tako postopkovno kot vsebinsko. Postopkovno zato, ker zakon (67. člen ZUP) izrecno določa postopek v primeru nepopolne vloge, tega pa je upravni organ tudi korektno izpeljal tako, da je tožnika razumljivo in konkretno pozval k dopolnitvi vloge, ga poučil o pravnih posledicah, če vloge ne bo dopolnil ter potem, ko tožnik vloge kljub temu ni dopolnil, vlogo zavrgel kot nesposobno za obravnavo. Vsebinsko pa zato, ker bi imel tožnik možnost sodelovati v upravnem postopku obravnave njegove vloge potem, ko bi bila le ta popolna in tako sposobna za vsebinsko obravnavo, na koncu izvedenega upravnega postopka pa bi imel pravico zoper odločitev (če se z njo ne bi strinjal), uveljavljati pravna sredstva.

Tožnik svoje zavrnitve dopolnitve vloge ni utemeljil z nobenim argumentom, še posebej ne s takim, ki bi utemeljeno kazal na to, da se od njega zahtevajo podatki, ki v postopku obravnave vloge niso potrebni. Tožbeni ugovor, v smislu katerega bi morala z njim komunicirati komisija in ne upravni organ je neutemeljen, saj iz 22. c člena ZNB (na katerega se tožnik sklicuje) ne izhaja, da bi morala komisija za cepljenje izvajati upravne (administrativne) postopke, vključno z dopolnjevanjem nepopolnih vlog. Upravni postopek, vključno z izdajo odločbe, izvaja Ministrstvo za zdravje, komisija, ki je njegov strokovni organ, pa izdela in ministrstvu predloži strokovno mnenje z vsebino iz zadnjega odstavka 22. c člena ZNB. V skladu z 22. č. členom ZNB izda odločbo o opustitvi oz. neopustitvi cepljenja minister za zdravje v upravnem postopku, po prejemu strokovnega mnenja komisije.

Iz navedbe obveznih sestavin strokovnega mnenja komisije v zadnjem odstavku 22. c člena ZNB izrecno izhaja utemeljenost nekaterih točk zahteve za dopolnitev, ki jih je ministrstvo poslalo tožniku (navedba nalezljive bolezni zoper katero predlaga opustitev cepljenja, zdravstvena dokumentacija v zvezi s tem, fotokopija cepilne knjižice).

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da bi moralo sodišče izpodbijana sklepa odpraviti, ker sta namenjena nekomu drugemu, kar tožnik utemeljuje na okoliščini, da bi naj upravni organ napačno navedel stalno bivališče njegovih hčera s tem, ko je kot stalno bivališče hčera navedel naslov ... (kar je tudi naslov njegovega stalnega bivališča), namesto pravilni naslov ... Ta ugovor je po eni strani vsebinsko neutemeljen, ker v zadevi ni nobenega dvoma o tem na katera dva otroka se tožnikova zahteva za opustitev cepljenja in predmetni postopek v zvezi z njo nanaša (tožnikovi hčerki), po drugi strani pa še dodatno kaže na utemeljenost zahteve upravnega organa za dopolnitev tožnikove vloge s soglasjem drugega starša, ali pa z dokazom o tem, da je tožnik edini skrbnik otrok ter za predložitev dovoljenja za pridobitev rojstnega lista oz. kopije rojstnega lista.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa v obeh izpodbijanih sklepih zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).