Jedro

Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

III. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 330,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila, v presežnem delu se upnikova stroškovna zahteva zavrne.

IV. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo hipotekarnega dolžnika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da je vrednost nepremičnin, navedenih v I. točki izreka 70.465,37 EUR, nepremičnine navedene v II. točki izreka 13.813,53 EUR, nepremičnine navedene v III. točki izreka 4.835,42 EUR, nepremičnine navedene v IV. točki izreka 1.238,20 EUR in nepremičnine, navedene v V. točki izreka 24.063,00 EUR.

2. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik L. O. po pooblaščencu in hipotekarni dolžnik D. S. 3. Dolžnik predmetni sklep izpodbija v celoti in iz pritožbenih razlogov po 2. točki (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in 3. točki (zaradi zmotne uporabe materialnega prava) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Hipotekarni dolžnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija v IV. in V. točki izreka in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

5. Bistvene pritožbene navedbe obeh pritožb bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

6. Na vročeni pritožbi je pravočasno odgovoril upnik. V svojih vlogah nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev obeh pritožb. Priglaša stroške, ki so mu nastali z vložitvijo obeh pritožbenih odgovorov.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi dolžnika

8. Dolžnik uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da so vse nepremičnine v njegovi lasti, saj sta nepremičnini s parcelnima št.: 376 in *381, obe k.o. ... – ..., v lasti D. S. (hipotekarnega dolžnika), vendar pa je bil zaradi zgodovinskih razlogov napačen vpis v zemljiški knjigi. V zvezi s tem dejstvom uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto, da se je pravda P 229/2016 zaključila in je pravnomočno ugotovljeno, da sta citirani nepremičnini v lasti hipotekarnega dolžnika. Ker je lastninska pravica absolutna in učinkuje erga omnes, pa to pomeni, da ne moreta biti predmet izpodbijanega sklepa in je potrebno IV. in V. točko izreka razveljaviti.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi spisovnih podatkov, ki jih je imelo v času odločanja oziroma ob izdaji izpodbijanega sklepa, pravilno ugotovilo, da je kot lastnik obeh nepremičnin v zemljiški knjigi vpisan dolžnik. Šele po izdaji izpodbijanega sklepa, je bil izveden vpis lastninske pravice na hipotekarnega dolžnika, pri čemer pa takšen vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi učinkuje od 5. 10. 2017, sam vpis pa je bil izveden 29. 4. 2021 kot je razvidno iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige, kar je torej po izdaji izpodbijanega sklepa. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige je sicer še razvidno, da je pri obeh nepremičninah vknjižena upnikova pogodbena hipoteka in prisilni hipoteki, ki sicer vse učinkujejo pred trenutkom, kot učinkuje lastninska pravica hipotekarnega dolžnika.

10. Kljub temu, da dejansko stanje v izpodbijanem sklepu ne ustreza dejanskemu stanju v času odločanja sodišča druge stopnje, pa navedene pritožbene navedbe na samo zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo imeti vpliva, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zgolj ugotovilo tržno vrednost nepremičnin na dan cenitve, kot mu to nalaga 178. člen ZIZ. Pritožbene navedbe, da bi zato bilo potrebno IV. in V. točko izreka razveljaviti so zato neutemeljene.

11. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da nepremičnina *381 ne more imeti vrednosti 26.736,92 EUR, razen v kolikor je sodni cenilec cenil tudi stavbo 186-1, torej tudi stanovanjsko hišo na tej parceli. Navaja, da je vrednost predmetne nepremičnine potem lahko ustrezna. Kot izhaja iz povzetega odgovora sodnega cenilca gradbene stroke, ki mu je utemeljeno sledilo tudi sodišče prve stopnje,1 je cenilec predmetno nepremičnino cenil skupaj z njeno sestavino, torej tudi stanovanjsko hišo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnikove pripombe v tem delu niso utemeljene.

12. Dolžnik v pritožbi vztraja tudi v zvezi s pripombami, vezanimi na nepremičnino s parc. št.:.../2 k.o.... – ..., ki v navari predstavlja javno cesto Z. R. – G. – Š. in v zvezi s tem navaja, da javna cesta ne more biti predmet prodaje oziroma izvršbe.

13. Da nepremičnina parc. št.: .../2 v naravi predstavlja cesto ni pritožbeno sporno. Kot je že povzelo sodišče prve stopnje, je slednje navedel tudi izvedenec v svojem cenitvenem poročilu. Vendar pa sodišče prve stopnje napačno razzloguje, da je mogoče odločati o nedovoljenosti izvršbe na takšen predmet zgolj v primeru, da je javno dobro vpisano tudi v zemljiško knjigo. Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1) so javne ceste2 javno dobro in so izven pravnega prometa, na kar sicer pravilno opozarja dolžnik. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe, kar bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju izvršilnega postopka tudi ustrezno upoštevati.3 Da nepremičnina 363/2 ne bi bila ustrezno cenovno ovrednotena, pa dolžnik ni zatrjeval, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s tem, ko je ugotovilo tudi vrednost nepremičnine 363/2 in katere izključni lastnik je dolžnik, ne glede na to, da predstavlja javno cesto in s tem javno dobro, kljub temu pravilna.

14. Dolžnik v nadaljevanju pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj so v cenitvenem poročilu navedene tudi parcele s št. 376/1 in 376/2, ki niti niso bile predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje v tem delu povsem utemeljeno ni sledilo pripombam dolžnika, temveč je pravilno sledilo cenilcu gradbene stroke, ki je v odgovoru na dolžnikove pripombe pojasnil, da je parcela 376 v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot enovita parcela, iz katastrskih podatkov pa izhaja, da je parcela razdeljena, zaradi česar je sodni cenilec pri ocenjevanju nepremičnine upošteval katasterske podatke. Sodišče prve stopnje pa je ob tem še pojasnilo, da je pri ugotovitvi vrednosti parcele št. 376 upoštevalo trenutno zemljiškoknjižno stanje in ne sprememb (parcelacije).4 Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo dolžnikove pripombe na cenitveno poročilo – da nepremičnini nista bili predlagani kot sredstvo izvršbe. V vezi s pritožbenimi navedbami, da je sodni cenilec cenil napačno nepremičnino na naslovu Z. R. ..., L. (namesto Z. R. ..., L.), pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je dolžnik v pritožbi že sam povzel odgovor sodnega cenilca, da je v cenitvenem poročilu prišlo do napake v navedbi naslova nepremičnine in da sodni cenilec stavbe na naslovu Z. R. ..., L. ni cenil.5

15. Dolžnik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja, da stavba št. 154/1, ki leži na nepremičnini s parc. št.: .../1 k.o. ... – ... služi kot gospodarski objekti in je ocenjena previsoko (24.622,23 EUR), saj je primernejša ocena navedena na portalu Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: GURS) v znesku 4.905,00 EUR. Že sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da je sodni cenilec ob ugledu ugotovil, da gre za stanovanjsko hišo in jo posledično kot takšno tudi ocenil. Zato je odločitev sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti dolžnikovih pripomb pravilna.

16. Dolžnik ponovno izpostavlja tudi neustrezne vrednosti gospodarskega poslopja kašče pod 156/1, hleva 155/1 in senika št. 157 in se v zvezi s tem sklicuje na vrednosti, kot so navedene na portalu GURS. Sodišče prve stopnje je pojasnilo in sledilo sodnemu cenilcu kmetijske stroke, da vrednost nepremičnin po GURS na podlagi metode množičnega vrednotenja nepremičnin za uporabo v izvršilnem postopku ni primerna, saj je ugotovljena z namenom določanja vrednosti davčnih organov ter gre za posplošeno ugotavljanje vrednosti večjega števila nepremičnin. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z navedenimi razlogi sodišča prve stopnje. Dolžnik z lastnimi zaključki in navajanjem zgolj vrednosti nepremičnine s portala GURS, ne more izpodbiti prepričljivih materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje.

17. Sodišče prve stopnje je ob navedenem pravilno upoštevalo cenitvi sodnih cenilcev, ki sta bila določena v tem izvršilnem postopku in sta nepremičnine ocenila po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Pritožbene navedbe dolžnika so zato neutemeljene.

O pritožbi hipotekarnega dolžnika

18. Hipotekarni dolžnik v pritožbi navaja, da sta nepremičnini s parcelno št. ... in *... s k.o. ...- ... njegova last, kar je postalo relevantno s sodbo P 229/2016. Izpostavlja, da je nedopustno omejevati lastninsko pravico s kakršnim koli izgovorom v izvršilnem postopku, saj njegova lastninska pravica na predmetnih nepremičninah z dolžnikovim dolgom nima nobene povezave. Zato je prepričan, da bi moralo sodišče neposredno upoštevati 33. člen Ustave RS in seveda tudi pravnomočno sodbo. V nadaljevanju pritožbe je dolžnik navedel dejstva in priložil dokaze v zvezi z izvrševanjem posesti na obeh nepremičninah, ki jo je izvrševal že več kot 50 let in pojasnil, da je v konkretni zadevo šlo za neusklajeno zemljiškoknjižno stanje, saj sta bili pri nepremičnini napačno vpisani lastninski pravici na dolžnika.

19. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da dolžnik pritožbeno v ničemer ne nasprotuje ugotovljeni vrednost nepremičnin v izpodbijani IV. in V. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, temveč zgolj navaja dejstva v zvezi s svojo lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah.

20. Sodišče druge stopnje je v 9. in 10. točki obrazložitve tega sklepa pojasnilo, da ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu v tem delu ne ustreza v celoti ugotovljenemu dejanskemu stanju ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa. Vendar pa zgolj sprememba lastninske pravice na omenjenih nepremičninah na samo pravilnost ugotovljene vrednosti nepremičnin s parcelno št. ...in *... ne more imeti vpliva. Ugotavljanju morebitne nedopustnosti izvršbe na predmetni nepremičnini, pa pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ni namenjena, temveč je temu namenjen drug institut izvršilnega prava, zato tudi ni kršen 33. člen Ustave RS na katerega se smiselno sklicuje pritožba. Pritožbene navedbe so posledično v celoti neutemeljene.

Sklepno in glede stroškov pritožbenega postopka

21. Ker pritožbeni razlogi v pritožbah niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je obravnavani pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških hipotekarnega dolžnika ni odločilo, ker jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

23. Upnik je obrazloženo odgovoril na pritožbo dolžnika, zato so stroški v zvezi s tem odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZodvT),6 je sodišče druge stopnje upniku priznalo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 3468 ZodvT) v znesku 330,48 EUR. Te stroške mora dolžnik povrniti upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo zahtevanega pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZodvT), saj so mu bili v predmetni zadevi po tej postavki ti izdatki že priznani.

24. Glede priglašenih upnikovih stroškov odgovora na pritožbo hipotekarnega dolžnika, pa je sodišče druge stopnje sklenilo, da jih upnik krije sam, saj z njim ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in zato ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj 5. in 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Skladno s 24. točko prvega odstavka 2. člena Zces-1 pa je javna cesta cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. 3 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št.: I Ip 127/2018 z dne 31. 1. 2018. 4 Primerjaj 9. točko in 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Primerjaj 5. točko pritožbe. 6 Drugi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife.