Jedro

Glede na skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki so v solastnini vseh solastnikov, je potrebno soglasje teh solastnikov za legalizacijo prizidka in rekonstrukcijo obstoječega objekta. Na podlagi soglasja solastnikov pa bo izkazana tožnikova pravica graditi iz 36. člena ZGO.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.12.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Škofja Loka z dne 29.2.2000, in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ ugodil zahtevku tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega prizidka z garažo in delno rekonstrukcijo obstoječega objekta za potrebe bivanja, na zemljišču parc. št. 105/2 in 105/3 k.o...., pod tam določenimi pogoji.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi tožene stranke, navedenimi v obrazložitvi njene odločbe, ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Citira določbo 36. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) in navaja, da v obravnavanem primeru, ko gre za legalizacijo prizidka, ne zadostuje, da se investitor izkaže le z razpolagalno pravico na zemljišču, na katerem prizidek stoji, temveč mora izkazati razpolagalno pravico tudi na obstoječem objektu, h kateremu je prizidek zgrajen. V konkretnem primeru osnovni objekt stoji na parc. št. 105/1 k.o...., solastniki tega objekta pa so štirje in sicer: tožnik do 1/4, B.B. do 1/2, C.C. do 1/8 in D.D. do 1/8. Po presoji sodišča prve stopnje bi zato morali vsi navedeni solastniki podati izrecno soglasje h gradnji prizidka iz naslova lastništva osnovnega objekta. Gradbeno dovoljenje pa se nanaša tudi na delno rekonstrukcijo obstoječega objekta, za katero bi tudi morali vsi solastniki podati izrecno soglasje. V gradbenem dovoljenju se parc. št. 105/1 k.o.... ne navaja. Ne gre le za manjkajočo parcelno številko, temveč za manjkajoče soglasje solastnikov oziroma neizkazano pravico razpolaganja. Soglasje solastnikov mora biti jasno in izrecno in se mora nanašati na poseg, ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja. Iz sodne poravnave z dne 3.7.1997 pa tako soglasje ne izhaja.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo dejansko stanje. Obstoječi glavni objekt je dejansko formalno v solastništvu štirih solastnikov. Toda, osnovni objekt je bil fizično razdeljen s sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 3.7.1997. Tožnik je dobil v last kuhinjo in dnevno sobo. Na ta del objekta je sedaj prislonjen sporni prizidek. To pomeni, da prizidek prav nikjer ne meji na solastnino B.B. Pri gradnji prizidka ne gre za nobeno solastnino v dejanskem pomenu. Tožnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se razveljavi odločba tožene stranke ter potrdi odločba Upravne enote Škofa Loka z dne 29.2.2000. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

ZGO, ki je veljal v času odločanja upravnega organa, je v 36. členu določal, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt. Ker pa je v obravnavani zadevi predmet izdaje gradbenega dovoljenja legalizacija prizidka, ki ni samostojni objekt, in delna rekonstrukcija obstoječega objekta, je potrebno v postopku izdaje dovoljenja pridobiti tudi soglasje solastnikov osnovnega objekta, h kateremu je prizidan sporni prizidek. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše so po 8. členu v času odločanja veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ): temelji, nosilni zidovi, streha, fasada in drugo. Prav glede na skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki so v solastnini vseh solastnikov, je potrebno soglasje teh solastnikov za legalizacijo prizidka in rekonstrukcijo obstoječega objekta. Na podlagi soglasja solastnikov pa bo izkazana tožnikova pravica graditi iz 36. člena ZGO, kot sta to pravilno presodila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Glede na navedeno ni pravno pomembno za odločitev o zadevi, če je sporni prizidek zgrajen ob tistem delu objekta, ki je v fizični lasti tožnika. Zato pritožbeni ugovori o sodni poravnavi, s katero je skupni stanovanjski objekt razdeljen med solastnike, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.