Jedro

Obratovalnica preneha na podlagi obrtnikove odjave in upravni organ z upravnim aktom le ugotovi, da je obratovalnica prenehala z odjavo (deklaratoren akt). Ugotovi se le dejstvo in čas prenehanja obratovalnice. Prenehanje obratovalnice ni mogoče vezati na izvršljivost odločbe.

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odločba z dne 6.12.1993 odpravi v izreku pod 2.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v izreku pod 1. zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo in obrt z dne 19.2.1993, s katero je navedeni upravni organ v 1. točki izreka ugotovil, da je tožnikova obratovalnica prenehala dne 28.2.1992, v 2. točki izreka, da se po pravnomočnosti odločbe po uradni dolžnosti izbriše iz registra obrtnikov pri Sekretariatu za gospodarstvo in obrt občine pod registrsko številko in matično številko registra, in v 3. točki izreka, da mora tožnik v roku 15. dni po prenehanju opravljanja dejavnosti predložiti upravnemu organu obrtno dovoljenje.

V izreku pod 2. izpodbijane odločbe pa je tožena stranka navedeno prvostopno odločbo v prvem odstavku izreka (1.) spremenila tako, da je datum prenehanja obratovalnice dne 28.2.1992 nadomestila z besedami "ko postane odločba izvršljiva".

Tožnik v obširnih tožbenih navedbah nasprotuje izpodbijani odločbi, zlasti spremembi datuma prenehanja obratovalnice z dne 28.2.1992 na termin "ko postane odločba izvršljiva", saj za navedeno spremembo ni navedena zakonita podlaga in je tožena stranka odločila celo v škodo tožnika. Po navedbah tožnika odločba o prenehanju obratovalnice ni konstitutivna temveč deklarativna, ker upravni organ le ugotovi čas prenehanja obratovalnice, na podlagi odjave obrtnika po 95. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88). Zato je tožena stranka tudi napačno uporabila materialno pravo. Prav tako tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, saj je tožnik odjavil obratovalnico že dne 30.5.1990 na obrazcu, ki ga je prejel na občini. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe.

Tožba je delno utemeljena.

Odločitev v izpodbijani odločbi, da obratovalnica preneha, ko postane odločba o prenehanju izvršljiva, ni zakonita. Tožena stranka napačno razloguje pomen določbe 1. točke 1. odstavka 95. člena prejšnjega obrtnega zakona. Po tej določbi obratovalnica preneha na podlagi odjave, ki jo poda obrtnik, kar pomeni, da upravni organ z upravnim aktom le ugotovi, da je obratovalnica prenehala z odjavo. Upravni akt o prenehanju obratovalnice po tej zakoniti določbi je torej deklaratoren, ker ugotovi le dejstvo in čas prenehanja obratovalnice. Zato časa prenehanja obratovalnice ni mogoče vezati na izvršljivost odločbe.

Ni pa sprejemljiv tožbeni ugovor, da je tožnik obratovalnico odjavil že 30.5.1990 na obrazcu, ki naj bi ga prejel na občini. Podoben pritožbeni ugovor je pravilno zavrnila že tožena stranka sklicujoč se na ugotovitve organa prve stopnje. Zato je pravilna odločitev in razlogi v odločbi prvostopnega organa (Sekretariata za gospodarstvo in obrt občine z dne 19.2.1993), da je tožnikova obratovalnica prenehala z dne 28.2.1992. Glede na navedeno sodišče tožbi ni v celoti ugodilo, ampak le delno, in odpravilo 2. točko izreka izpodbijane odločbe na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, katerega je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).