Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnika sta s toženko leta 2007 sklenila pogodbo o dolgoročnem kreditu za 55.400,00 CHF. Dne 12. 9. 2017 sta vložila ničnostno tožbo in postavila dajatveni zahtevek, s katerim naj bi se ugotovilo, koliko sta še dolžna toženki. V prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2018 sta tožbo spremenila tako, da sta postavila dajatveni zahtevek zoper toženko. Leta 2023 sta ga zvišala. Toženka je med drugim ugovarjala zastaranje dajatvenega zahtevka.
2.O ničnosti pogodbe je bilo že pravnomočno razsojeno (VSL II Cp 755/2021). Odprto je ostalo še odločanje o dajatvenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je tožnikoma prisodilo 13.120,52 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2023. Kot odločilni trenutek za začetek teka zastaralnega roka je štelo vložitev tožbe oziroma približno mesec pred tem, ko sta tožnika razpolagala z vsemi dejanskimi in pravnimi informacijami za uveljavljanje dajatvenega zahtevka.
3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo. Za trenutek začetka teka zastaralnega roka je štelo pravnomočnost odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja (s tem, da ima toženka možnost dokazati, da sta tožnika za dejstvo nepoštenosti pogoja vedela že prej, a tega toženka ni uspela dokazati).
4.Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
"(1) Ali so kondikcijski zahtevki, ki so posledica ničnosti potrošniških kreditnih pogodb zastarljivi?
(2) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožečih strank kot kreditojemalcev, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe vezane na švicarski frank?
(3) Ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zastaranje zahtevka ni moglo začeti teči pred vložitvijo tožbe?
(4) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zastaranje zahtevka začne teči s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja?
(5) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zastaranje zahtevka začne teči s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja?
(6) Ali razlaga pravil o vračanju v posledici ničnih pogodb, ki upošteva načela in stališča iz Sodbe C-520/21 z dne 15. 6. 2023, predstavlja contra legem razlago nacionalnega prava?
(7) Ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo o kondikcijskem zahtevku tožečih strank, ko je presodilo, da tožena strank ni upravičena do obogatitvenih obresti niti do revaloriziranega zneska glavnice?
(8) Ali sta odločitvi nižjih sodišč o nedoločnosti pobotnega ugovora pravilni?"
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Na postavljena vprašanja je Vrhovno sodišče namreč že odgovorilo v sodbah II Ips 58/2025 z dne 1. 4. 2026 in II Ips 14/2025 z dne 17. 6. 2025.
8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).