- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3637/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.3637.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Dvom o pravdni sposobnosti strankeAli dvom o pravdni sposobnosti stranke predstavlja razlog za prekinitev postopka?
- Postopek v primeru dvoma o pravdni sposobnostiKako naj sodišče ravna v primeru dvoma o pravdni sposobnosti stranke?
- Utemeljenost postavitve skrbnikaAli je postavitev skrbnika za poseben primer utemeljena, če toženec ni potreboval medicinske pomoči?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo na podlagi ugotovitve, da toženec sam ni sposoben opravljati pravdnih dejanj ter razumeti pomena teh dejanj oziroma ni sposoben v zadostni meri razumeti vsebine in pomena sodnih pisanj. Sodišče je o toženčevem stanju že obvestilo CSD X in zaprosilo, naj tožencu postavi skrbnika za poseben primer, postopek pa se bo nadaljeval, ko bo tožencu postavljen tak skrbnik.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki v pritožbi navaja, da podrobna proučitev izvedenskega mnenja pokaže, da so v mnenju navedene ugotovitve le pojasnila, kaj diagnoze toženčevega zdravstvenega stanja izpred 30 let lahko pomenijo. Naloga izvedenke v predmetni zadevi je bila med drugim pregled toženca, iz pisnega izvedenskega mnenja pa je razvidno, da je izvedenka vzpostavila s tožencem maja 2009 osebni kontakt po telefonu in da je iz zdravstvenega kartona toženca razvidno, da je le-ta vseskozi brez kontaktov z zdravstvenim sistemom. Izvedenka še navaja, da je bil toženec do leta 1983 štirikrat zdravljen v Psihiatrični kliniki ter upokojen z diagnozo „zmerna stopnja duševne nerazvitosti“. Ugotovitve, da toženec od leta 1983 do sedaj ni potreboval niti običajne, kaj šele psihiatrične medicinske pomoči, pa kažejo na to, da se je njegovo zdravstveno stanje v 28 letih zanesljivo izboljšalo, saj bi sicer potreboval medicinsko pomoč. Izvedenec psihiatrične stroke lahko tudi pravdno sposobnost ugotovi le po skrbnem sistematičnem osebnem pregledu toženca, tak pregled pa v konkretnem primeru ni bil opravljen. Zato tudi postavitev skrbnika za poseben primer ni utemeljena.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da obligatoren razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) ni podan, saj se po tej določbi postopek prekine, če stranka izgubi pravdno sposobnost, ne pa tudi v primeru, če se pojavi dvom o tem, kot je primer v tej zadevi. Sodišče sicer res ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na strankino pravdno sposobnost in se, če ta procesna predpostavka odpade, postopek prekine, dokler zakoniti zastopnik ne prevzame pravde (1. točka prvega odstavka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar v primeru, ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti - o odvzemu ali omejitvi poslovne sposobnosti toženca namreč še ni bilo (pravnomočno) odločeno), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima (kot v obravnavanem primeru), ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu (prim. tudi sklep VSL II Cp 3952/2010 z dne 23. 03. 2011).
5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
6. Odločitev o stroških pritožbenega sodišča je odpadla, ker jih pritožnica ni uveljavljala.