Jedro

Tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove, zaradi česar ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja za tožnika, zato le-ta ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz obrazložitve izhaja, da je bil v zadevi št. St 1001/2011 postopek osebnega stečaja nad tožnikom s sklepom z dne 27. 2. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, št. Cst 175/2012 z dne 28. 6. 2012 končan v skladu z določilom 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem je namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Iz tega sledi, da je obstoj stečajne mase pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Ker tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, to pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Tako bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo. V takšnem primeru sodišče stečajnega postopka ne začne, zato je organ za brezplačno pravno pomoč zaključil, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja in s sklicevanjem na 24. člen ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik v tožbi vloženi v tem upravnem sporu ponovno navaja, da je prejemnik socialne pomoči in da stanuje pri starših, ki pa ne moreta prispevati k njegovemu preživljanju. Iz tega razloga ne more poravnati stečajnih dolgov. Meni, da je zato upravičen do brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja in je ta predviden prav za takšne primere, kot je njegov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so v njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov stečajnega postopka za osebni stečaj. Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (drugi odstavek 382. člena tega zakona).

Kot je ugotovil organ za brezplačno pravno pomoč, tožnik nima drugih dohodkov ali premoženja, kot je denarna socialna pomoč. Ti prejemki so po 3. točki 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvzeti iz izvršbe, kar pomeni, da so po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzeti tudi iz stečajne mase. Tožnik torej ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, to pa pomeni, da je pravilna ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da namen osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Tudi, če bi bil postopek osebnega stečaja uveden, pa terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da neplačane tožnikove obveznosti do upnikov v nobenem primeru ne bi prenehale in jih lahko upniki uveljavljajo proti njemu tudi po koncu stečajnega postopka. Ker torej tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove, ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da tudi tožnikove tožbene navedbe ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločite. Ker tožnik premoženja ali dohodkov, s katerimi bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove upnike, nima, pogoji za uvedbo stečajnega postopka niso izpolnjeni.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.