Jedro

Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja.

Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj.

Zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. člen OZ). Ta presoja je po prepričanju pritožbenega postopka zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče vtoževanih trditvah ni našlo.

Izrek

1) Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2) Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče v okviru uradoma upoštevnih razlogov ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi (1) tožena stranka s tožečo sklenila pogodbo o prodaji zaračunanega laka. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi še, da je (2) tožeča stranka toženi naročeno blago tudi izročila.

Prva odločilna dejanska ugotovitev, to je ugotovitev o nastanku pogodbenega razmerja med pravdnima strankama, temelji, upoštevaje pri tem razloge sodišča prve stopnje na izpovedbah zaslišanih prič A. V. in V. S. in listinskih dokazih.

Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev pa izhaja: - da je bilo naročilo spornega blaga podano dvakrat in sicer ustno, - da je prvo izjavo volje, v primeru tožene stranke podal priča V. S. na prošnjo Ron. L. (sina tožene stranke) - drugo ustno naročilo pa je podal Ron. L. Poleg tega iz dejanskih ugotovitev sledi še, da o prvem prevzemu materiala obstoji "podpisana dobavnica", izročitev po drugem naročilu toženi stranki pa naj bi dokazovala dobavnica, ki jo je podpisal Ron. L. Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja in dokazuje izročitev blaga podpisniku dobavnice. Zato dobavnica praviloma ni direkten dokaz o nastanku pogodbenega razmerja. Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj. Na podlagi le-teh je ugotovilo, da je prvič izjavo volje podal priča V. S. na prošnjo Ron. L., drugič pa jo je podal Ron. L. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nastalo sporno pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko v nasprotju s pravkar povzetimi nadaljnjimi razlogi o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odstavek. 354. člena ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opisano pomanjkljivost odpraviti. Poleg tega naj upošteva, da je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama (1. odst. 7. čl. in 212. čl. ZPP). Poleg tega naj upošteva, da domača teorija civilnega procesnega prava loči med navedbami strank in dokaznim gradivom. Zato naj bo sodišče prve stopnje v novem postopku pozorno predvsem na trditve tožeče stranke v zvezi z ugotovljenima ustnima naročiloma spornega blaga. Pritožbeno sodišče dodaja dvoje. Prvič, v obravnavanem gospodarskem sporu ni pomembno, zakaj priča V. S. ni bil naročnik spornega blaga, pač pa, ali je izjavo volje za to naročilo podal V. L. - tožena stranka (15. člen 18. čl. Obligacijskega zakonika), in drugič, zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. čl. OZ) ta presoja je po prepričanju pritožbenega sodišča zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka s sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče v pritožbenih trditvah ni našlo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.