Jedro

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je zavrženje na podlagi formalno pravnomočne odločbe mogoče le, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nadaljevanju (v nadaljevanju BPP) zavrglo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 5. 3. 2015 prejelo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu, ki se na tukajšnjem sodišču obravnava pod opr. št. I Pd ….

2. V nadaljevanju se upravni organ sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v primerih, kot je slednji, uporablja kot subsidiarni predpis. Ugotavlja, da je ob preizkusu prošnje ugotovilo, da želi prosilka pravno svetovanje in zastopanje za isto zadevo, za katero ji je bila pri tukajšnjem sodišču že dodeljena BPP, ki pa je bila v nadaljevanju z odločbo opr. št. Bpp 413/2014 z dne 9. 12. 2014, ki je postala pravnomočna 13. junija 2015, ukinjena. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je prosilka solastnica podjetja, ki ima v lasti nepremičnine, ter da vrednost prosilkinega premoženja tako presega znesek 13.780 EUR.

3. V nadaljevanju se upravni organ sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Sodišče je vpogledalo v evidenco AJPES, Geodetske uprave Republike Slovenije in Zemljiško knjigo ter ugotovilo, da se dejansko stanje od izdaje odločbe, s katero je sodišče ugotovilo, da prosilka ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, ni spremenilo. Še vedno je lastnica podjetja, ki ima v lasti več nepremičnin, njeno premoženje pa je enako kot ob izdaji navedene odločbe. Vpisane hipoteke na nepremičninah ne vplivajo na lastništvo nepremičnin. Sodišče tako nima pravne podlage, da navedenih nepremičnin ne bi upoštevalo kot prosilkinega premoženja. Tudi dejstvo, da prosilka prejema denarno socialno pomoč, ne spreminja ugotovljenega stanja.

4. Ker je tako sodišče v isti zadevi že odločalo in izdalo zavrnilno odločbo, dejansko stanje in pravna podlaga pa se od izdaje zavrnilne odločbe nista spremenila, je tožničino prošnjo v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZUP, zavrglo.

5. Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu, v kateri obširno razlaga, zakaj je po njenem izpodbijani sklep nezakonit. Meni, da se je od dne 9. 12. 2014, ko ji je bila odvzeta pravna pomoč z odločbo Bpp 413/2014, pa do 4. 3. 2015, ko je v isti zadevi ponovno vložila prošnjo za BPP, spremenilo dejansko stanje. Z odločbo CSD A. ji je bila odobrena denarna socialna pomoč v višini 269,05 EUR za čas od 1. 3. 2015 do 31. 5. 2015. Poslabšal se je tudi njen materialni položaj, saj se je morala soočiti z novimi odprtimi postopki, ki jih je zoper njo vložil njen bivši zunajzakonski partner. Res je, da je še vedno solastnica do 50% v družbi B. d.o.o., ki ima v lasti več nepremičnin, na katerih pa je vpisana hipoteka v korist banke C. d.d. Vendar pa tožnica nima nobenega vpliva na poslovanje tega podjetja, ki že nekaj let zapovrstjo beleži izgubo. Tožeča stranka je banki izročila tudi poroštveno izjavo, s katero se je zavezala, da bo s svojim premoženjem jamčila za kredit družbe B. d.o.o. Tožnica meni, da bi tožena stranka pri presoji upravičenosti njene prošnje, morala upoštevati odločbo pristojnega CSD o denarni socialni pomoči. Njen socialni položaj je tak, da pravice do sodnega varstva ne more uresničiti brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svojega sina, ki mu mora plačevati preživnino v znesku 120 EUR mesečno.

6. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter ga pošlje toženi stranki v ponovno odločanje, njej pa prizna nastale stroške upravnega spora, skupaj s pripadki vred.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila tožnici za isto zadevo že dodeljena brezplačna pravna pomoč, ki pa ji je bila z odločbo opr. št. Bpp 413/2014 z dne 9. 12. 2014 ukinjena. Dejansko stanje se od odločbe, s katero je toženka ugotovila, da tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, ni spremenilo. Tožnica je bila ob vložitvi nove prošnje še vedno solastnica podjetja, ki je imelo v lasti več nepremičnin in je bilo premoženje tožnice še vedno enako kot ob izdaji odločbe z dne 9. 12. 2014. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo po sodnici posameznici. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami tožene stranke v izpodbijanem sklepu strinja. Prav tako se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja upravni organ. Kolikor so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. 11. Pri tem še dodaja, da je po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je zavrženje na podlagi formalno pravnomočne odločbe mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Da je pri tožeči stranki dejansko prišlo do kakšne relevantne spremembe, pa tudi z upoštevanjem navedb tožnice, iz podatkov v spisu ni razvidno. Dejstvo je, da je tožnica še vedno solastnica podjetja, ki ima v lasti več nepremičnin, katerih vrednost presega 13.780 EUR. Dejstvo, ki ga navaja tožnica v tožbi, to je, da je prejemnica socialne pomoči, je bilo v postopku že upoštevano, kot tudi dejstvo, da so na nepremičninah vpisane hipoteke. Okoliščine, ki se tičejo tožničine življenjske situacije, odprtih sodnih postopkov in nerazumevanja z bivšim izvenzakonskim partnerjem, skrb za sina, pa po povedanem niso take, da bi bilo mogoče zaradi njih spregledati finančni pogoj, ki ga prvi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predpisuje kot prvi pogoj za upravičenje posamezne osebe do brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se namreč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 13.870 EUR, kar določa prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se v zadevi smiselno uporablja. Glede slednjega pa med strankama ni spora. Zavrženje tožničine nove vloge za odobritev BPP je tako pravilno.

12. Ker sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.