Jedro

ZVO-1 v primeru zamude roka za dodelitev sredstev tožene stranke, vrnitve v prejšnje stanje ne dovoljuje (prvi odstavek 146.f člena ZVO-1). Predlagatelj zakona je ob sprejemu tega pravila nanizal naslednje razloge za tako ureditev. Pri dodeljevanju sredstev namenskega premoženja tožene stranke se tehtajo pravice in pravne koristi prijaviteljev. Njihov cilj je pridobiti sredstva za namene oziroma projekte povezane z varstvom okolja. Ker upravni postopek ni prilagojen tako imenovanim konkurenčnim postopkom (postopkom, v katerih sodeluje več strank, ki niso v sporu, a se potegujejo za koristi, ki praviloma gredo le nekaterim od njih), je ZVO-1 dopolnil njegovo splošno ureditev. Z drugimi besedami, prepoved vrnitve v prejšnje stanje je posledica posebnosti postopka javnega poziva in značilnosti delovanja tožene stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Tožena stranka (v nadaljevanju tudi: Sklad) je predlog za vrnitev v prejšnje stanje in vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v nakup novega avta na električni pogon zavrnila. Oprla se je na pravilo prvega odstavka 146.f člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-11) Ta ne dopušča zamude roka. Vozilo je bilo kupljeno pred 1. 11. 2020, zato pogoj za dodelitev spodbude po razpisu, za katerega je sicer vložila zahtevo pravočasno, ni bil izpolnjen.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisano odločitvijo tožeča stranka ni soglašala. Poudarila je, da je zamudila javni poziv iz objektivnih razlogov. Zbolela je za hudo obliko Covid-19, zato ni uspela oddati svoje vloge do njegovega zaključka. Prvi odstavek 146.f člena ZVO-1 ni ustaven, zato ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Uporabiti bi morala pravila upravnega postopka.

3. Tožena stranka je pojasnila, da se je tožeča stranka pravočasno odzvala na javni poziv za nepovratna sredstva za električna vozila. Ta je določal, da vozilo ne sme biti kupljeno ali predelano pred 1. 11. 2020. Predhodni razpis za enake naložbe je bil že zaključen. Zanj je tožeča stranka uveljavljala vrnitev v prejšnje stanje zaradi bolezni. Tožena stranka je tako odločila o pravočasni prijavi in jo odklonila (ker je bil avto kupljen pred 1. 11. 2020), kot tudi o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Slednjega je zavrnila, ker ga ZVO-1 ne dovoljuje. Ta zakon je specialen predpis v razmerju do Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP2).

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-13). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključna razlaga pravil ZVO-1 in ZUP. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 20. 4. 2023).

6. Stranki temu sklepu nista oporekali (listovna številka spisa 46).

**Dokazni postopek**

7. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

8. Sodišče je tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP4 in prvi odstavek 22. člena ZUS-1) seznanilo z zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 (druga stran listovne številke spisa 46). Elektronskih sporočil, priloženih k vlogi z dne 24. 5. 2023 (prilogi A85 in A106)7 ni vzelo v obzir (52. člen ZUS-1). V prvi vrsti so izostali upravičeni razlogi, čemu jih ni predlagala že pred izdajo izpodbijanega sklepa in odločbe (52. člen ZUS-1).8 Poleg tega, teh dokazov ni omenila v tožbi.9

9. Zadnje velja tudi za postavitev izvedenca medicinske stroke. V pričujočem postopku je ta dokaz prvič ponudila v vlogi z dne 24. 5. 2023. S tega vidika je predlog prepozen.10

10. Končno tudi zaslišanje tožnika ni bilo zahtevano v upravnem postopku. Tožeča stranka ni izkazala, da za to obstaja upravičen razlog. Njene razlage, zakaj ga ni uveljavljala pravočasno (pred izdajo izpodbijane odločitve), sodišče ni zasledilo (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).11

11. Na tem mestu sodišče še pripominja, da zaslišanje tožnika, postavitev izvedenca medicinske stroke in našteta elektronska sporočila (prilogi A8 in A10) ne bi pripomogli k rešitvi tega upravnega spora. Potek in resnost njegove bolezni namreč nista pravno pomembni dejstvi (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Enako velja za ravnanje tožene stranke v postopku po javnem pozivu za nepovratna sredstva za plinski kotel (vloga številka 36014-20435/2021).

12. Sodišče je prebralo ostale listine, ki sta jih stranki izročili (A1 do A7, A9, A11, B1 in B2) ter upravni spis številka 36009-25/2020. **Materialno pravo**

13. V primeru zamude roka za vložitev vloge za dodelitev sredstev Sklada vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena (prvi odstavek 146.f člen ZVO-1). V primeru zamude drugih procesnih dejanj v postopkih odločanja o dodeljevanju sredstev Sklada je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena le, če se do trenutka vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje še ni iztekel rok za vlaganje vlog za pridobitev sredstev Sklada (drugi odstavek 146.f člena ZVO-1).

14. Pri odločanju o dodeljevanju sredstev namenskega premoženja Sklada se uporablja ZUP, kolikor ZVO-1 ne določa drugače (tretji odstavek 146.d člena ZVO-1).

15. Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v ZUP, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno (prvi odstavek 3. člena ZUP). Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP).

**K I. točki izreka**

16. Tožba ni utemeljena.

17. Osrednji tožbeni očitek je sledeči. Tožeča stranka prepričana, da bi morala tožena stranka dovoliti vrnitev v prejšnje stanje in njeno vlogo za nepovratne finančna sredstva za vozilo na električni pogon obravnavati po Javnem pozivu 79SUB-EVOB20 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, objavljen dne 30. 3. 2020 (v nadaljevanju: Prvotni poziv).12

18. Dne 21. 12. 2020 je tožeča stranka naslovila na toženo stranko Vlogo javni poziv 84SUB-EVOB20 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila (v nadaljevanju: Vloga; upravni spis, priloga A3). Nanjo se je tožena stranka odzvala s Poročilom o ugotovitvah številka 36009-25/2020-2 z dne 19. 2. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo; upravni spis). V njem je tožečo stranko opozorila, da je pogoj za pridobitev sredstev po Javnem pozivu 84SUB-EVOB20 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila (v nadaljevanju: Poznejši poziv)13 nakup ali predelava vozila po 1. 11. 2020. 19. Na Poročilo je tožeča stranka odgovorila,14 da se je njena Vloga nanašala na Prvotni poziv. Po vsebini je bila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prijave na Prvotni poziv ni mogla oddati pravočasno zaradi slabega zdravstvenega stanja (hud potek okužbe s Covid-19).

20. Tožena stranka je nato izdala izpodbijani sklep in odločbo. Vlogo tožeče stranke je obravnavala tako z vidika vrnitve v prejšnje stanje, kot v luči Poznejšega poziva.

21. Kot že zapisano, ZVO-1 v primeru zamude roka za dodelitev sredstev tožene stranke, vrnitve v prejšnje stanje ne dovoljuje (prvi odstavek 146.f člena ZVO-1). Predlagatelj zakona je ob sprejemu tega pravila nanizal naslednje razloge za tako ureditev. Pri dodeljevanju sredstev namenskega premoženja tožene stranke se tehtajo pravice in pravne koristi prijaviteljev. Njihov cilj je pridobiti sredstva za namene oziroma projekte povezane z varstvom okolja. Ker upravni postopek ni prilagojen tako imenovanim konkurenčnim postopkom (postopkom, v katerih sodeluje več strank, ki niso v sporu, a se potegujejo za koristi, ki praviloma gredo le nekaterim od njih), je ZVO-1 dopolnil njegovo splošno ureditev.15 Z drugimi besedami, prepoved vrnitve v prejšnje stanje je posledica posebnosti postopka javnega poziva in značilnosti delovanja tožene stranke.

22. V tem pogledu trditve tožeče stranke o uporabi pravil ZUP niso osnovane. Ta se uporabljajo subsidiarno (prvi odstavek 3. člena ZUP in tretji odstavek 146.d člena ZVO-1). Še drugače, pravilo 146.f člena ZVO-1 je, kot je pojasnila že tožena stranka, kasnejše in specialno v odnosu do določb ZUP o vrnitvi v prejšnje stanje.16

23. Dalje, stališče tožeče stranke, da lahko institut vrnitve v prejšnje stanje v upravnem postopku drugače uredi zgolj Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava17) ali ZUP, je zmotno. Posebna zakonska ureditev lahko poseže v splošno po ZUP (prvi odstavek 3. člena ZUP). To stori z izrecno določbo ali pa po vsebini nadomesti pravila ZUP. Le s podzakonskimi predpisi ni mogoče dopolniti ali drugače urediti upravni postopek.18

24. S tega vidika je pravilo 146.f člena ZVO-1 v skladu z Ustavo in ZUP. Zakonodajalec je presodil, da je prepoved vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude roka za vlogo za dodelitev sredstev potrebna. Ob sprejemu te ureditve je to tudi razložil.19

25. Navedbe tožeče stranke o kršitvah ustavnih pravic (2., 14., 15. in 25. člen Ustave) pa so vzniknile šele v njeni vlogi z dne 24. 5. 2023. To pomeni, da je uveljavljala nove tožbene razloge (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1) po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). To ni dopustno, na kar je tožečo stranko opomnila že tožena stranka (druga stran listovne številke spisa 31), pa tudi sodišče na glavni obravnavi (druga stran listovne številke spisa 46).20

26. Nenazadnje pa so ta navajanja povsem splošne narave. Tožeča stranka je le naštela ustavne pravice in zatrdila, da so bile kršene. Ni postavila določnih trditev, ki bi jih, če bi bile pravočasne, sodišče lahko vsebinsko pretehtalo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP ter prvi odstavek 22. člena ZUS-1).21

27. Izpodbijani sklep in odločba sta torej pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

28. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 41/2004 z dne 22. 4. 2004, 17/2006 z dne 17. 2. 2006, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 49/2006 z dne 12. 5. 2006, 33/2007 z dne 13. 4. 2007, 57/2008 z dne 10. 6. 2008, 70/2008 z dne 11. 7. 2008, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 92/2013 z dne 8. 11. 2013, 158/2020 z dne 2. 11. 2020 in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije številki U-I-51/06-5 z dne 2. 3. 2006, U-I-51/06-10 z dne 15. 6. 2006. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 5 Gre za elektronsko korespondenco med tožnikom in njegovo osebno zdravnico z dne 2. 11. 2020, 3. 11. 2020, 3. 1. 2021 in 4. 1. 2021 ter elektronsko sporočilo z dne 3. 3. 2021, naslovljeno na A. A. 6 Pod prilogo A10 so elektronska sporočila tožeče stranke in odgovori tožene stranke glede vloge za nepovratna sredstva za plinski kotel (vloga številka 36014-20435/2021). 7 Ostale listine, ki jih je tožeča stranka predložila skupaj z vlogo z dne 24. 5. 2023 so del upravnega spisa številka 36009-25/2020. 8 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 9 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 10 Kot pod prejšnjo opombo. 11 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 12 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 21/2020 z dne 13. 3. 2020, Ob-1675/20. 13 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 184/2020 z dne 11. 12. 2020, Ob-3412/20. 14 Odgovor z dne 8. 3. 2021 (upravni spis). 15 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO-1B) z dne 17. 4. 2008, EVA: 2007-2511-0033, stran 12. 16 Gre za argument specialnosti (Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu. Cankarjeva založba. Ljubljana 1991, strani 69 in 158). V poštev pride načelo _lex specialis posterior derogat legi generali prior_. Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 242/2017 z dne 10. 1. 2017, 13. točka. 17 Uradni listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 18 Erik Kerševan: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 77). Lahko pa specialni zakon, ki je uredil del pravil postopka drugače, glede posameznih vidikov odkaže na ureditev s podzakonskim predpisom. 19 Glej 21. točko te obrazložitve. 20 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019. 21 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 189/2018 z dne 7. 11. 2018, 9. in 10. točka.