Jedro

Odločanje o obligacijskopravnih zahtevkih in vsebina sklepa o dedovanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je točki V. izreka, sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dediča sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. D 167/2016 z dne 19. aprila 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo: I. Zapuščina obsega: - 1/2 nepremičnin parc. št. 1227, 1226, 1224/4, k.o. ... ( vrednost po podatkih GURS-a 1.010,00 EUR), - celo nepremičnino parc. št. 2391/3, k.o. ... (vrednost po podatkih GURS-a 170.500,00 EUR), - osebni avtomobil znamke Mercedes Benz C 200, CDI, reg. št. ..., VIN: ... (vrednost po navedbi dedičev 2.500,00 EUR), - denarna sredstva na zlatem računu pri NLB d.d. št. ... (v višini 10.948,28 EUR), - tovorno prikolico, predelano iz kamp prikolice, ki se nahaja na naslovu pokojnega ... (vrednost po navedbi dedičev 100,00 EUR), - ostanke kamp prikolice (bivalni del), ki se nahaja na nepremičnini v k.o. ... (vrednost po navedbi dedičev 20,00 EUR), - premično premoženje, ki se nahaja v hiši in v delavnici ob stanovanjski hiši na naslovu ... (vrednost po navedbi dedičev 20,00 EUR). Vrednost čiste zapuščine znaša 181.284,77 EUR. II. V poštev za dedovanje na podlagi zakona, kot dediča I. dednega reda, prideta: - zapustnikov sin A. A., EMŠO: ... - zapustnikova hči B. B. EMŠO: ..., vsak do 1/2 zapuščine. Dediča sta sprejela vsak svoj dedni delež na zapuščini z izjemo premičnin, ki jih je B. B. prepustila v last in posest A. A., kar je dedič sprejel. III. Za dediča I. dednega reda se na podlagi zakona razglasita: - A. A., EMŠO: ..., - B. B., EMŠO: ..., IV. Po pravnomočnosti tega sklepa: a) sta dediča (kot solastnika) upravičena razpolagati vsak z V2: osebnega avtomobila znamke Mercedes Benz C 200, CDI, reg. št. ..., VIN: ... denarnih sredstev na zlatem računu pri NLB d.d. št. ..., tovorne prikolice, predelane iz kamp prikolice, ki se nahaja na naslovu pokojnega ..., ostankov kamp prikolice (bivalni del), ki se nahaja na nepremičnini v k.o. .... b) je dedič A. A. upravičen kot lastnik razpolagati s premičninami, ki se nahajajo v hiši in v delavnici ob stanovanjski hiši na naslovu .... V. A. A. lahko svoj premoženjsko pravni zahtevek v višini 5.808,51 EUR in 42.500,00 EUR uveljavlja v pravdi. V točki VI. je odredilo: Po pravnomočnosti tega sklepa se pri zapustniku lastni V2 nepremičnin pare. št. 1227, 1226, 1224/4, k.o. ... in celi nepremičnini pare. št. 2391/3, k.o. ..., po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica za osebi z imenom: - A. A., EMŠO: ..., - B. B., EMŠO: ..., .vsak do 1/2 deleža. Sodišče prve stopnje je izvedlo dedovanje na podlagi Zakona o dedovanju in je pri tem upoštevalo odločitev pravdnega sodišča iz naslovov dveh vloženih tožb na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ter podanih dednih izjav dedičev. Sklenilo je še, da odločanje o obligacijskopravnem zahtevku, postavljenem s strani dediča A. A. ni predmet zapuščinskega postopka. Dedič lahko svoj zahtevek uveljavlja v pravdi.

2. Zoper odločitev, sprejeto v točki V. izreka sklepa podaja pritožbo dedič A. A. po pooblaščencu. Pritožbeno uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Po mnenju tega dediča je odločitev, sprejeta v točki V. izreka, v katerem je sodišče sklenilo, da lahko A. A. svoj premoženjskopravni zahtevek v višini 5.808,51 EUR in 42.500,00 EUR uveljavlja v pravdi, napačen, pomanjkljiv, nepopoln, nezakonit in zato dedič to odločitev v tem delu sodišča prve stopnje izpodbija. V pritožbi navaja, da iz vloge tega dediča z dne 10. 4. 2019 izhaja, da je dedič A. A. v zapuščino prijavil terjatev v višini 42.500,00 EUR in terjatev višini 5.808,51 EUR. Dedinja A. A. je takšni terjatvi nasprotovala. Glede na to nasprotovanje je med dediči nastal spor o obstoju prijavljene terjatve v zapuščino in je s tem postal tudi sporen obseg in vrednost zapuščine po pokojnem. Dedinja je tem prijavljenim terjatvam nasprotovala, ker sta tako ti terjatvi postali sporni, bi sodišče moralo zapuščinski postopek prekiniti in na pravdo napotiti dedinjo B. B., saj je ugotovitev vrednosti vlaganj v stanovanjsko hišo, ki predstavlja zapuščino po zapustniku, ključnega pomena za pravilno ugotovitev obsega zapuščine kot tudi višine dednih deležev dedičev v tem postopku. Zato bi sodišče glede na to, da so med strankama v zapuščinskega postopka sporna dejstva, moralo v skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD napotiti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Ker je dedič A. A. povečal vrednost zapuščine, bi o tem vprašanju moralo odločati že zapuščinsko sodišče ali pa na pot pravde napotiti dedinjo B. B. zaradi vlaganj dediča v stanovanjsko hišo, ker se je njena vrednost povečala. Ker teh vlaganj ni izvedel zapustnik, bi dedinja B. B. dedovala tisto premoženje, katerega ni ustvaril zapustnik. Tako je ostal sporen obseg zapuščine in zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o dedovanju. V predmetnem zapuščinskem postopku je tako ostalo nerešenih in nejasnih več spornih dejstev, glede katerih je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev. Od pritožbeno izpostavljenih spornih dejstev pa je odvisna pravica dedičev, zlasti obseg zapuščine in njena obračunska vrednost ter velikost dednega deleža. Sodišče tako ni ravnalo prav, ko je določena dejstva štelo za nesporna, saj je pravna narava dejstev ostala sporna, takšna pravna narava spornih dejstev pa je ključnega pomena za pravilno izvedbo dedovanja po zapustniku. Dedič je mnenja, da je tako zapuščinsko sodišče, sedaj izpodbijani sklep sprejelo preuranjeno in zato predlaga, da se pritožbi ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3. Na pritožbo tega dediča je odgovorila druga dedinja B. B. po Odvetniški pisarni D. V odgovoru pa navaja, da iz pritožbenih navedb zakonitega dediča izhaja, da je zakoniti dedič v zapuščino prijavil svojo terjatev, ki jo je zakonita dedinja prerekala in ta dedič v postopku ni uveljavljal kakršenkoli dednopravni zahtevek. Sklep o dedovanju je deklaratorna odločba, prijava terjatve v zapuščinsko maso ni pogoj za upnikovo uveljavljanje svoje terjatve napram ostalim dedičem po zaključku zapuščinskega postopka. Priglašena terjatev sodišču in dedičem služi le kot pomoč pri določanju okvirnega obsega pasivne zapuščine in vpliva v posledice na celotno vrednost čiste zapuščine ter na odmero sodne takse, ki jo dediči plačajo glede na vrednost podedovanega premoženja. Zapuščinsko sodišče v okviru zapuščinskega postopka o spornih terjatvah ne odloča s sklepom o dedovanju. Zakoniti dedič bo zato lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, sporno terjatev uveljavljal v pravdi, kakor je pravilno sklenilo sodišče prve stopnje. Pritožba je zato neutemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 214. člena Zakona o dedovanju-ZD sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine in jih sodišče s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Ta sklep mora obsegati priimek in ime pokojnika ter ime njegovega očeta, poklic, datum rojstva, državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi dekliški priimek. V celoti mora vsebovati navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig ter navedb premičnin, sklicujoč se na popis. Vsebovati mora priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča, razmerje dediča do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot oporočni dedič, če je več dedičev, pa tudi njihov dedni delež. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklep o dedovanju. V primeru, če gre za omejitev dedovanja po 128. členu tega zakona, navede sodišče v sklepu o dedovanju tudi vse bistvene podatke o tem ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovitvi obstoja zakonite zastavne pravice. Iz pregleda sklepa o dedovanju opr. št. D 167/2019 z dne 19. aprila 2023 izhaja, da ta sklep od točke I. do točke IV. ter v točki VI. ustreza vsebini sklepa, kakor ga določa zakon. Iz vsebine te določbe izhaja, da zapuščinsko sodišče ne odloča o terjatvah, to je glede urejanja obligacijskopravnih zahtevkov v zapuščinskem postopku, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v izpodbijanem delu, to je v točki V. izreka sklepa, da A. A. lahko svoj premoženjskopravni zahtevek v višini 5.808,51 EUR in 42.500,00 EUR uveljavlja v pravdi, ker ne gre za dednopravni zahtevek. O dednopravnih zahtevkih, je že bilo odločeno v pravdnih postopkih, kar vse izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, da je sodišče upoštevalo odločitev pravdnega sodišča iz naslova dveh vloženih tožb na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ter podanih dednih izjav dedičev. O vlaganjih v zapustnikovo premoženje dediča A. A. kot o zahtevku po 32. členu ZD je že bilo odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 221/2018 z dne 29. 5. 2018 v zvezi s sodbo VSC Cp 542/2018 z dne 30. 12. 2018. Iz pritožbenih navedb izhaja, da zakoniti dedič zahteva, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati o njegovem obligacijskopravnem zahtevku na takšen način, da bi prekinilo zapuščinski postopek in drugo zakonito dedinjo napotiti na pot pravde. Že iz same vsebine zahtevka, katerega je v zapuščinski postopek prijavil dedič A. A. po pooblaščencih (list. št. 95 in 96 spisa) izhaja, da je s to vlogo ta dedič prijavil svojo terjatev v zapuščinski postopek, ki pa je po vsebini obligacijskopravni zahtevek. V zvezi s terjatvijo v znesku 5.808,51 EUR ta dedič navaja, da je iz lastnih sredstev plačal stroške pogreba in groba, kar je terjatev, ki je nastala celo po smrti zapustnika ter da je za pokojnega plačal določene račune in leasing obroke, kar vse pa predstavlja obligacijskopravni zahtevek, ki nima značaja dednopravnega zahtevka, zato o njem ne odloča zapuščinsko sodišče, in tudi ni glede na takšno vsebino zahtevka dolžno prekiniti zapuščinski postopek in dediče napotiti na pot pravde. Iz vsebine zahtevka za plačilo zneska 42.500,00 EUR pa izhaja, da gre za znesek, katerega naj bi ta vložil v nepremičnino last zapustnika in na podlagi 48. člena SPZ zahteva od druge dedinje, da mu povrne vrednost vlaganj v to nepremičnino. Kot že obrazloženo je o vsebini tega zahtevka, kot zahtevka po 32. členu ZD, že bilo odločeno, medtem ko je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ta zahtevek sedaj predstavlja obligacijskopravni zahtevek, o katerem pa ne odloča zapuščinsko sodišče in je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da takšen zahtevek lahko ta dedič uveljavlja kadarkoli po zaključenem zapuščinskem postopku.

6. V pritožbi se dedič neutemeljeno sklicuje na določbo člena 28 ZD, katero bi po njegovem mnenju moralo upoštevati sodišče prve stopnje. Ta določba velja za ugotovitev vrednosti zapuščine pri izračunavanju nujnega deleža in razpoložljivega deleža zapuščine. V konkretnem primeru pa izhaja, da zapustnik ni napravil oporoke, zato bosta v poštev prišla sedanji pritožnik in njegova sestra kot zakonita dediča. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati te določbe, ker v primeru dediča A. A. ne gre za nujnega dediča. 7. Že sodišče druge stopnje je v sklepu I Cp 302/2020 z dne 26. avgusta 2020, ko je obravnavalo pritožbo tega dediča zoper napotitveni sklep na pravdo izrazilo stališče, da napoteni dedič ni strogo vezan na vsebino napotitvenega sklepa s strani zapuščinskega sodišča, zato bo lahko obligacijskopravne terjatve, kot ji je priglasil v zapuščino, uveljavljal v tem pravdnem postopku, na katerega je bil napoten ali v drugem pravdnem postopku in zato zapuščinsko sodišče ni bilo dolžno odločati o obligacijskopravnih zahtevkih dedičev, kajti zapuščinsko sodišče odloča o dednopravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku, ne odloča pa o obligacijskopravnih vprašanjih. Ker gre tako za obligacijskopravno terjatev dediča A. A., takšna terjatev nima neposrednega vpliva na sam obseg zapuščine po pokojnem očetu. Po določbi 2. člena Zakona o dedovanju se dedujejo lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom in iz te določbe izhaja, da terjatve, katere je priglasil dedič v zapuščinskem postopku ne morejo predstavljati dejanskega stanja obsega zapustnikovega premoženja, ki sta ga podedovala skladno z Zakonom o dedovanju oba dediča, to je brat in sestra kot potomca zapustnika C. C. 8. Neutemeljena je zato pritožba dediča A. A., ki v pritožbi navaja, da je tako ostalo nerešenih in nejasnih še več spornih dejstev, glede katerih je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev. Sodišče prve stopnje je vsa dejstva v zvezi z izdajo sklepa o dedovanju po členu 14 ZD pravilno materialnopravno ugotovilo. Ugotovilo je, katero premoženje spada v zapuščino pokojnika in da sta zakonita dediča po pokojnem njegova sin in hčerka. Vložitev terjatve v zapuščino pa ne prestavlja sporno dejstvo, ki se nanaša na sam zapuščinski postopek in o katerem bi moralo odločati sodišče prve stopnje v samem zapuščinskem postopku. Zato je odločitev, sprejeta v točki V., v kateri je sodišče prve stopnje sklenilo, da lahko A. A. svoj premoženjskopravni zahtevek v višini 5.808,51 EUR in 42.500,00 EUR uveljavlja v pravdi, pravilna.

9. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD in členom 42 ZNP-1 zavrnilo pritožbo dediča A.A. po pooblaščencih kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in se mu niso pripetile tiste bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

10. Dedič A. A. ni priglasil pritožbenih stroškov, stroške za svojo pritožbo je priglasila dedinja B. B. kot stroške pooblaščenca za odgovor na pritožbo. Po določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 165 ZPP glede stroškov pritožbenega postopka odločilo, kot izhaja iz točke II izreka sklepa sodišča druge stopnje.