Jedro

V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Opozorilo je na posplošene navedbe o bolezni - predvsem njeni teži in trajanju ter da telefonska odreditev počitka doma ni pokazatelj zatrjevanega - in karanteni, za katero ni pojasnila o dejanski odrejenosti.

2. Toženec odločitev izpodbija s pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi pojasnjuje razloge za neseznanitev žene s prejeto tožbo. Žena bi se razburila in prazniki bi bili uničeni, nejevolji pa ne bi bilo konca. V zvezi z možnostjo elektronskih stikov posplošeno opozarja na različne spretnosti. Po naravi je introvertiran in mobitel uporablja le za opravo nujnih klicev. Poudarja, da je bila bolezen zanj dogodek resnejše narave, pri tem pa se sklicuje na nedosegljivost splošnega zdravstva ter porast okužb s covidom.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi zadevo vrne sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V njem pojasnjuje svoje videnje zadeve ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba prvega odstavka 116. člena ZPP omogoča stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje, da ga opravi pozneje, če je za zamudo podan upravičen razlog. Ta mora nastopiti zaradi nepričakovanega in neodvrnljivega dogodka, ki ga ni zakrivila stranka oz. ga ni mogoče pripisati njeni neskrbnosti. Poleg tega je treba upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP), presojati strogo, ker gre za izjemo.

6. V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča o nekonkretiziranosti toženčevih navedb v zvezi z boleznijo, še posebej glede teže in trajanja. Zgolj telefonska odreditev počitka ne more biti pokazatelj zatrjevanega, pa tudi ne sklicevanje na karanteno, za katero toženec ni pojasnil, ali mu je bila dejansko odrejena ali pa se je zanjo odločil preventivno.

8. Ustavno sodišče je v odločbi Up-184/98 postavilo pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka - ta pa je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa za zagotovitev pooblaščenčeve prisotnosti na naroku oz. da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo.

9. Strah pred ženino jezo in uničenimi prazniki zaradi prejema tožbe nikakor ne morejo biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Glede uporabe raznolikih komunikacijskih sredstev, na katere opozarja sodišče, pa pritožba le posplošeno navede, da „je nekdo pri tem spreten, se spozna, ve koga poklicati, splošno pravilo pa to ni“. S tako posplošeno navedbo pritožnik o svojih zmožnostih uporabe tovrstnih sredstev ni povedal ničesar. Upravičenega razloga ne more predstavljati niti sklicevanje na introvertiranost in z njo povezano uporabo telefona. Nenazadnje je pritožnik sam napisal, da telefon uporablja le za opravo nujnih klicev - in priprava odgovora na tožbo bi po oceni pritožbenega sodišča utemeljevala tak nujni klic. Kot je že opozorilo sodišče le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, lahko predstavlja utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tega pa pritožnik ni uspel izkazati. Nekonkretizirane navedbe o bolezni in neizkazana karantena ne izkazujejo, da bi bil pri tožencu prisoten dogodek resnejše narave, ki bi zanj pomenil oviro. Pritožnik tudi ni izkazal zadostne skrbnosti, saj se ni poslužil možnih komunikacijskih kanalov, da bi prišel v stik s svojo odvetnico.

10. Glede na pojasnjeno je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožnik stroškov postopka ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločilo. Tožnikov odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154., 155. in 165. člen ZPP).