Jedro

Predlagatelj je moral v skladu z ZPPSL svojo izločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku. Če stečajni upravitelj priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo; tak sklep stečajnega senata je izvršilni naslov (3. odst. 143. čl. ZPPSL). Na podlagi takega sklepa bi lahko predlagatelj zahteval vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 86. čl. ZZK, med drugim, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK). Poseben predpis je v konkretnem primeru ZPPSL, ki ureja način prijave izločitvenih pravic in izročitve premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku. Glede na tako posebno ureditev izločanja premoženja, predlagatelj nepravilno meni, da je lahko podlaga za vpis kupoprodajna pogodba in aneks k njej, ker naj bi ta predstavljala zemljiškoknjižno listino v skladu z 21. čl. ZZK. Pogodba namreč ne more nadomestiti sklepa stečajnega senata kot pogoja iz 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi ter se izbriše zaznamba vložene pritožbe in zaznamba zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2355/2001 z dne 18.12.2001 v veljavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj. Po 21. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) se vknjižba lastninske pravice na nepremičnini dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Predlagatelj je sodišču predložil perfektno kupoprodajno pogodbo z dne 11.7.2000 in aneks k njej z dne 11.7.2000, iz katere je razvidno, na podlagi česa je pridobil lastninsko pravico. Iz nje izhaja, da je kupec pridobil posest nepremičnine že po plačilu kupnine, t.j. leta 1997, formalno pa tedaj res nista uredila zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice. Glede na to, da je tudi prodajalec menil, da je nepremičnina, katere vpis se s tem predlogom zahteva, last predlagatelja, ta nepremičnina ni prešla v stečajno maso, temveč je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico predlagatelja. S tem, ko je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev v stečajnem postopku dne 23.6.2000 potrdil izločitveno pravico, je nastal veljavni pravni temelj za sklenitev prodajne pogodbe. 21. čl. ZZK ne navaja, v kakšni obliki mora biti izražen pravni temelj in ker je iz navedenega zapisnika razvidno, da je sprejeto odločitev stečajnega upravitelja senat potrdil, te odločitve pa ni prerekal noben od drugih stečajnih upnikov, je odločitev stečajnega upravitelja pravnomočna in s tem zadostna podlaga za sklenitev prodajne pogodbe, ki je bila predložena k predlogu za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vpis predlagateljeve lastninske pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa (1. odst. 104. čl. Zakona o prisilni poravnavi in stečaju, v nadaljevanju ZPPSL). V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, ali ga pridobi do zaključka stečajnega postopka in premoženje osebno odgovornega družbenika (2. odst. 104. čl. ZPPSL). Glede na to je torej tudi parcela št. 454/5 k.o. K... prešla v stečajno maso in je drugačno stališče predlagatelja napačno. Lastninske pravice, ki naj bi bila na tej nepremičnini s pogodbo prenešena na predlagatelja že v letu 1997, namreč predlagatelj na nepremičnini ni pridobil, saj se ta na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Predlagatelj je zato moral v skladu z ZPPSL svojo izločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku. Če stečajni upravitelj priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo; tak sklep stečajnega senata je izvršilni naslov (3. odst. 143. čl. ZPPSL). Na podlagi takega sklepa bi lahko, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, predlagatelj zahteval vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 86. čl. ZZK, med drugim, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK). Poseben predpis je v konkretnem primeru ZPPSL, ki, kot je bilo že prikazano, ureja način prijave izločitvenih pravic in izročitve premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku. Glede na tako posebno ureditev izločanja premoženja, predlagatelj nepravilno meni, da je lahko podlaga za vpis kupoprodajna pogodba in aneks k njej, ker naj bi ta predstavljala zemljiškoknjižno listino v skladu z 21. čl. ZZK. Pogodba namreč ne more nadomestiti sklepa stečajnega senata kot pogoja iz 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.

Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožba predlagatelja pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje ter obenem odredilo izbris zaznambe vložene pritožbe in zaznambe zavrnitve predloga (2. tč. 95. čl. ZZK).