Jedro

Postopek legalizacije nedovoljenega posega v prostor je lahko razlog za morebitno odločitev prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe, če ta še ni bila opravljena, ne more pa vplivati na izrek inšpekcijskega ukrepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1889/97-8 z dne 7.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.5.1997. Z njo je tožena stranka odpravila 3. točko izreka odločbe z dne 6.10.1995 in jo nadomestila z novo točko, v ostalem delu pa je zavrnila pritožbo. Pod točko 1. izreka navedene odločbe je urbanistični inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote L., odločil, da mora tožnik kot investitor do 10.10.1995 odstraniti počitniški objekt v tlorisni izmeri 5,00 m x 4,00 m na zemljišču s parcelno številko 229 k.o. Ž. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se strinja z izpodbijano odločbo in pritrjuje njeni obrazložitvi. Da je dejansko stanje v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, je razvidno iz podatkov v upravnem spisu. Tožnik si za gradnjo spornega objekta ni pridobil lokacijskega dovoljenja. Tožnik celo sam priznava, da ustreznega dovoljenja za postavitev spornega objekta nima, tožbena navedba, da je pri Upravni enoti L., Izpostava Š.

vložil zahtevo za legalizacijo objekta, pa ne more vplivati na zakonitost izpodbijane odločbe. V upravnem spisu je med drugim tudi odločba Upravne enote L., Izpostave Š. z dne 9.11.1995, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tudi tožbene navedbe o tem, da tožnik objekta ne namerava dvigniti in da objekt predstavlja shrambo za spravilo orodja, za odločitev v tej zadevi niso relevantne in ne morejo vplivati na odločitev o zakonitosti izpodbijane odločbe.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotno, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega in procesnega prava. V pritožbi navaja, da je izrek sodbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo in je zato sodba nezakonita. Obrazložitev se ukvarja z navedbami, katerih nikoli ni uveljavljal, niti iz spisa niso razvidne. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, zakaj sodišče meni, da je status parcele št. 229 k.o. Ž., ki jo je podedoval, in na kateri je zadevna shramba, sporen. Če pa je bila ta parcela sporna iz kakšnega drugega naslova, je sodišče to dolžno obrazložiti. Še vedno si prizadeva legalizirati zadevno shrambo.

Objekt je v naravi praktično neopazen, nameščen v blagi strmini in zakrit z zemljo. Sam ima status kmeta in je nemogoče, da bi kmetijsko orodje za sprotno obdelovanje za vsako opravilo vozil iz M. v 100 km oddaljene M. in nazaj. Do postopka sploh ne bi prišlo, če mu ne bi nagajal mejaš. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavanje. Vztraja, naj bi bil v ponovljenem postopku zaslišan kot stranka in se mu s tem omogoči varstvo ustavne pravice enakopravnosti državljanov pred sodišči in drugimi državnimi organi. Predlaga, da se ponovno opravijo poizvedbe o legalizacijskem postopku zadevnega posega v prostor.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/89 in RS, št. 26/90 in 18/93, ZUN). Po tej zakonski določbi odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta, ne glede na gradbeno fazo, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje predmetnega objekta ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga, glede na določbe ZUN, moral imeti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena ZUN.

Pritožbeni ugovori o legalizaciji nedovoljenega posega v prostor niso pravno pomembni za rešitev te zadeve. Postopek pridobivanja dovoljenj je namreč povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vodil urbanistični inšpektor zaradi nedovoljeno zgrajenega objekta.

Postopek legalizacije nedovoljenega posega v prostor je lahko razlog za morebitno odložitev prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe, če ta še ni bila opravljena, ne more pa vplivati na izrek inšpekcijskega ukrepa in ne na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Tudi pritožbeni ugovori o oddaljenosti tožnikovega bivališča od obravnavanega objekta, o mejašu in o namembnosti objekta ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj za odločitev o zadevi niso pravno pomembni. Ne gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, če je sodišče prve stopnje uporabilo besedi "sporna parcela" namesto "obravnavana parcela".

Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov je bil tožnik v upravnem postopku zaslišan, v tožbi in v odgovoru na tožbo pa stranke glavne obravnave niso predlagale. Zato sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, če je na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, odločilo brez glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.