Jedro

Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija zato še vedno ni dovoljena.

Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje, vložen v zvezi s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dolžnikov in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta dolžnika po pooblaščencu vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s prvim odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija zato še vedno ni dovoljena.1 Če revizija ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.

6. Predlog je tudi prepozen. Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pooblaščenka zakonite zastopnice dolžnikov, odvetnica Martina Cupin, je izpodbijani sklep prejela 30. 4. 2021, kar pomeni, da je rok za vložitev predloga začel teči 1. 5. 2021 in se je iztekel 30. 5. 2021. Predlog za dopustitev revizije pa je novi pooblaščenec dolžnikov vložil (priporočeno oddal na pošto) 31. 5. 2021, torej šele po izteku roka.

7. Nenazadnje je iz pooblastila za vložitev predloga še razvidno, da je pooblastilo, kjer sta v uvodu sicer navedena oba dolžnika, dvakrat podpisala druga dolžnica, podpisa prvega dolžnika pa na pooblastilu ni. Najmanj glede slednjega pooblaščenec torej sploh ni bil upravičen vložiti predloga.

8. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP).

1 Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepih II DoR 143/2019, II DoR 287/2018, II DoR 366/2018, II DoR 596/2019, II DoR 207/2020 z dne 10. 7. 2020 idr.