Jedro

Pooblastilo odvetniku za vložitev izrednih pravnih sredstev mora izvirati iz časa, ko je stranki že nasatala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišči nižjih stopenj sta odločali o tem, ali je z oporoko pokojnega A. N. zajeta tudi nepremičnina na ...

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper tretjo toženko zavrglo, zoper ostale tožence pa tožbenemu zahtevku ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je odločitev razveljavilo glede prvotne prve toženke in glede prvotnega trinajstega toženca ter glede ugotovitve dedičev in v tem obsegu tožbo zavrglo. V preostanku je odločitev spremenilo in ugotovilo, da je predmet oporoke tudi sporna nepremičnina. Pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških je zavrnilo in v III. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožencem je naložilo, naj sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Enainštirideseta toženka je vložila predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik priložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo je namreč povezana s posebnim preudarkom stranke in njenega odvetnika, kar se izraža tudi tako, da stranka podpiše novo pooblastilo potem, ko je bila seznanjena z vsebino pravnomočne odločbe, zoper katero naj bi bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

7. Pravnomočna sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1290/2016 z dne 20. 2. 2017 je bila odvetniku vročena 27. 3. 2017. Iz pooblastila, ki je priloženo predlogu za dopustitev revizije, pa je razvidno, da je bilo sestavljeno 19. 2. 2015, torej celo pred izdajo drugostopenjske sodbe. To pa ni novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato na podlagi petega odstavka 98. člena v zvezi s 377. členom ZPP zavrglo vložen predlog.