Jedro

Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo, v prošnji za preložitev naslednjega naroka, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato narok za glavno obravnavo pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 135,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je višji zahtevek za plačilo 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Toženki je naložilo še, naj tožnici povrne pravdne stroške v višini 215,64 EUR, v primeru zamude izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in odločitev o stroških postopka, se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Meni, da je v obravnavanem sporu odločalo sodišče, ki za to ni pristojno, saj ni šlo za delovnopravni spor, ampak za povrnitev stroškov. Toženka se narokov za glavno obravnavo ni mogla udeleževati zaradi dela v tujini in odsotnosti. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo njene mame, zato dejanskega stanja ni moglo ugotoviti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Predlagana priča bi lahko izpovedala, da je toženka sporno delovno opremo vrnila in da tožnici ne dolguje ničesar. Navaja, da je njen pooblaščenec, ki ji je odpovedal pooblastilo, kršil pravila odvetniške zbornice, da mora stranko zastopati še 30 dni in je tudi ni obveščal o vseh sodnih dopisih. Pritožbi prilaga listinski dokaz (sms dopisovanje), iz katerega izhaja potrditev A. A., da je toženka delovno opremo vrnila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev, ki jih toženka potrditvah tožnice ni vrnila po prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno za odločanje o tem tožbenem zahtevku. Sklep Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. P 70/2020 z dne 18. 9. 2020, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tem zahtevku, ki je bil vročen tudi toženki, je pravnomočen. Poleg tega toženka v tem sporu ni nikoli ugovarjala stvarne nepristojnosti (drugi odstavek 19. člena ZPP). Spor o tožbenem zahtevku za plačilo vrednosti delovnih sredstev med bivšim delavcem in delodajalcem tudi sicer spada v pristojnost delovnega sodišča po točki b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).

6. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo 10. 1. 2023 pravilno opravilo v nenavzočnosti toženke in je utemeljeno ni zaslišalo. Sodišče prve stopnje je predhodno na prošnjo toženkinega pooblaščenca narok že dvakrat preložilo (razpisan za 17. 5. 2022 in 28. 11. 2022), v prošnji za preložitev naroka, razpisanega za 10. 1. 2023, ki je bila dana dan pred tem, pa toženka ni navedla utemeljenih razlogov za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP).1 Sodišče prve stopnje tako njeni prošnji za preložitev naroka pravilno ni (ponovno) ugodilo in je neutemeljeno pritožničino izpostavljanje (brez konkretnega pritožbenega očitka), da se narokov za glavno obravnavo zaradi dela v tujini in odsotnosti ni mogla udeleževati.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati toženkino mamo, B. B., ki bi lahko izpovedala, da je toženka sporno delovno opremo vrnila in da tožnici ne dolguje ničesar. Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala zaslišanje te priče in navedla njen naslov v Sloveniji. V elektronskem sporočilu je sodišče prve stopnje po pooblaščencu obvestila, da gre za star naslov in da priča dela na Nizozemskem, novega naslova pa sodišču prve stopnje ni sporočila. Poleg tega zaslišanje priče brez navedbe toženke, da je bila priča prisotna ob vračilu delovnih sredstev ali da jih je priča vrnila v imenu toženke, ni primeren dokaz za ugotavljanje dejstva, da je toženka delovna sredstva vrnila.

8. V skladu s četrtim odstavkom 99. člena ZPP je pooblaščenec po odpovedi pooblastila dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času. Pooblaščenec je toženki pooblastilo odpovedal 4. 12. 2022. V mesecu po tem datumu sodišče prve stopnje toženke ni pozvalo k opravi nobenih pravdnih dejanj (zato ne drži pritožbena navedba, da toženke ni obveščal o sodnih dopisih). Glede na navedeno pooblaščenec citirane določbe ZPP ni kršil. Toženka v pritožbi tudi sicer ne navaja, zakaj bi bila zaradi kršitve te določbe izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita (prvi odstavek 339. člena ZPP).

9. V zvezi z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje o vračilu prejetih delovnih sredstev pritožba neutemeljeno opozarja na listinski dokaz (B1), iz katerega izhaja, da je toženka A. A. poslala sporočilo, da je srajce C. C. že dala, čemur je A. A. pritrdil. Ta listina se že nahaja v spisu (hrbtna stran list. št. 39) in jo je sodišče prve stopnje že upoštevalo (točka 8 obrazložitve sodbe; zapisnik o zaslišanju priče na hrbtni strani list. št. 98). Ker pa v sporočilih med toženko in A. A. ni govora o številu srajc, ta listina ne dokazuje, da je toženka vrnila vse delovne srajce in da je s tem nepravilna ugotovitev sodišča, da je vrnila le tri od osmih.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka tožnici ni vrnila vseh prejetih delovnih sredstev, je odločitev o plačilu njihove vrednosti pravilna, zato je treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

1 Navedla je, da ima že razpisan letni dopust in da toženki, ki je v tistem času živela in delala na Nizozemskem, finančno stanje ne omogoča udeležbe na naroku.