Jedro

Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika na podlagi 134. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s sklepom naložilo dolžnikovemu dolžniku, da upniku poravna vse neodtegnjene zneske po pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. Ig 499/95 z dne 15.6.1995 in razširitvi z dne 5.7.1999 (17. člen ZIZ). Zoper sklep je dolžnikov dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da je imel dolžnik Č. J. že ob prihodu na delo plačo obremenjeno do 173. Ta obremenitev velja tudi danes, podlaga zanjo pa je sklep In 499/95. Tretjino dolžnikove plače nakazuje na račun DURS-a. To bo dokazal z vpogledom v plačilne liste dolžnika. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikovega dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 2. odst. 54. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju. V I.1. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje dolžnikovemu dolžniku naložilo, da upniku plača "vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, opr. št. Ig 499/95 z dne 15.6.1995 in razširitvi z dne 5.6.1999, in sicer glavinco v znesku 850.570,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in stroške izvršilnega postopka v znesku 13.605,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.6.1995 do plačila". Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Iz teh razlogov ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo. Sodišče druge stopnje samo ne more odločiti o utemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje ob odločitvi o upnikovem predlogu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev kot so: kdaj je dolžnikov dolžnik prejel sklep o izvršbi, višino in obremenjenost dolžnikovih dohodkov ter kolikšen znesek bi dolžnikov dolžnik moral odtegniti od plače dolžnika in ga nakazati upniku. Sodišče druge stopnje v ugotovitvah sodišča prve stopnje zato nima podlage za odločitev o utemeljenosti ugovora. Zato je bilo potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora (na listovni štev. 56) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o utemeljenosti ugovora in pri tem upošteva napotke, razvidne iz obrazložitve.