Jedro

19.Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

Bistvena je presoja, ali je tožnik z navedbami v postopku pri ponovni prošnji izkazal, da uveljavlja nova dejstva in nove dokaze. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik takih dejstev ni navedel.

20.Iz citiranih določb ZMZ-1 torej izhaja, da je mogoče doseči vložitev ponovne prošnje le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. Da se doseže njihova vsebinska obravnava v upravnem postopku in upravnem sporu, pa jih morajo stranke navesti oziroma predložiti pravočasno.

Neutemeljen je tožbeni očitek, da tožnik v upravnem postopku ni imel pooblaščenca in da zaradi tega v njem ni mogel aktivno sodelovati. ZMZ-1 namreč ne predvideva obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko, tožnikov odgovor na vprašanje, ali bo pri podaji zahtevka prisoten njegov pooblaščenec, s čimer je tožena stranka izpolnila svojo dolžnost seznanitve z možnostjo take pomoči (pooblaščenca), pa je bil nikalen.

21.Nosilno stališče izpodbijanega sklepa je ugotovitev tožene stranke, da se je tožnik na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnem postopku, in da s tem v zvezi (v zahtevku) ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov.

Izrek

22.Za odločitev v obravnavani zadevi je torej bistvena presoja, ali je tožnik z navedbami v postopku pri ponovni prošnji izkazal, da uveljavlja nova dejstva in nove dokaze. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik takih dejstev ni navedel; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s citiranim prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Že zato, ker tožnik ni zatrjeval novih dejstev in predložil novih dokazov v smislu 64. člena ZMZ-1, njegovo trditveno gradivo po presoji sodišča ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Tožba se zavrne.

23.Na presojo ne more vplivati tožbena navedba, da tožnik ni bil pisno vabljen na razgovor 9. 9. 2024, in da se zato nanj ni mogel pripraviti. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je namreč razvidno, da je bil navedeni razgovor namenjen ravno vložitvi zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, s tem procesnim dejanjem pa se je na tožnikovo zahtevo upravni postopek šele začel (prvi odstavek 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). To pa po naravi stvari izključuje obveznost tožene stranke glede pisnega vabljenja, ki bi prišlo v poštev le, če bi tožena stranka ocenila, da bi bil za razjasnitev stvari koristen dodaten osebni razgovor.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

24.Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da tožnik v upravnem postopku ni imel pooblaščenca in da zaradi tega v njem ni mogel aktivno sodelovati. ZMZ-1 namreč ne predvideva obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko, tožnikov odgovor na vprašanje, ali bo pri podaji zahtevka prisoten njegov pooblaščenec, s čimer je tožena stranka izpolnila svojo dolžnost seznanitve z možnostjo take pomoči (pooblaščenca), pa je bil nikalen. Poleg tega v zvezi s presojo, ali je bila tožniku zagotovljena ustrezna možnost predstavitve elementov, potrebnih za čim popolnejšo utemeljitev zahtevka ob smiselni uporabi 4. člena Kvalifikacijske direktive II, sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika o ustnem sprejemu zahtevka za uvedbo ponovnega postopka z dne 9. 9. 2024, na katerega tožnik ni imel pripomb, razvidno, da mu je bila omogočena seznanitev s procesnimi jamstvi in dolžnostmi glede njegovega zahtevka ter da mu je uradna oseba postavljala vprašanja v zvezi z obstojem novih dejstev in dokazov ter njihovim pravočasnim uveljavljanjem. Tožnik je torej imel možnost aktivnega sodelovanja in izjave o pomembnih dejstvih v postopku pri ponovni prošnji, ob takih okoliščinah pa tožnikove trditve, da je nizko izobražena, prava neuka oseba, ki ne razume pravnih izrazov, če mu niso podrobneje obrazloženi, ne more biti opravičljiv razlog, da pri podaji zahtevka ni uveljavljal resničnih razlogov. V zvezi s tem ne gre spregledati niti tožnikove izjave na začetku navedenega zapisnika, da ne potrebuje dodatnih pojasnil glede postopka mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, in na koncu zapisnika, da je razumel postopek, da nima pripomb ter da je vse v redu in razumljivo.

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (1. točka izreka) in odločila, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (2. točka izreka).

25.Iz navedenega je razvidno, da je uradna oseba tožnika nesporno seznanila z zakonskimi jamstvi in obveznostmi prosilca v zvezi z vložitvijo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka in da je tožnik kljub v tožbi zatrjevani neizobraženosti potrdil, da je razumel pomen prejetih pojasnil. Ob takih okoliščinah pa tožnik v tožbi ni zatrjeval upravičenega razloga, da že v postopku izdaje akta ni navedel zdravstvenih težav zaradi alergije (povzetek tožbenih navedb je razviden iz 8. točke obrazložitve). Zato sodišče teh navedb skladno s tretjim odstavkom 20. člena v zvezi z 52. členom ZUS-1 ni upoštevalo. Stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, sodišče pa svoje odločitve na taka dejstva in dokaze ne sme opreti. Ne glede na to pa je po presoji sodišča več kot očitno, da te posplošene navedbe ne morejo pomembno povečevati verjetnosti, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

2.V obrazložitvi je tožena stranka najprej povzela tožnikove izjave ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, vloženega na zapisnik 9. 9. 2024. Iz njih je razvidno, da nima novih dejstev oziroma dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite. Prav tako nima nobenih novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že pred izdajo odločbe o prošnji za mednarodno zaščito, pa jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati že v postopku izdaje prvotne odločitve. Na vprašanje, zakaj se je odločil za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, je odgovoril, da zato, ker nima kje bivati in ker v Evropi nima družine, da ne bi postal brezdomec in ker v Sloveniji dela.

26.Tudi tožbenih navedb glede poškodbe trebuha zaradi udarca z žogo sodišče ni upoštevalo, saj niso obstajale v času postopka na prvi stopnji. Poleg tega so po presoji sodišča tudi te navedbe posplošene in kot take prav tako več kot očitno ne morejo pomembno povečevati verjetnosti, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

3.Dne 14. 2. 2024 vloženo tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno z odločbo z dne 8. 5. 2023, Vrhovno sodišče pa je s sodbo I Up 196/2024 je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

27.Ostale tožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev, saj so prepis navedb iz tožbe zoper odločbo (iz prvotnega postopka) z dne 8. 5. 2023, s katero je tožena stranka kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito. Pravilnost in zakonitost navedene odločbe je Upravno sodišče potrdilo s sodbo I U 1035/2024, Vrhovno sodišče pa je s sodbo I Up 196/2024 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo.

4.Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik podal svoj prvi zahtevek, ki ga utemeljuje z istimi razlogi kot prošnjo za mednarodno zaščito. Tožnik ni navedel novih dejstev, iz njegovih izjav je razvidno tudi, da nima dokazov, ki bi se pojavili po izdaji odločbe. Trdil je namreč, da je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil samo zato, ker nima kje bivati, nima sorodnikov v Evropi, da ne bi postal brezdomec in ker ima delo v Sloveniji, novih razlogov in dokazov pa nima.

28.Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

5.Glede na navedeno tožena stranka meni, da tožnik ni navedel novih okoliščin, ki bi bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, kljub opozorilu uradne osebe, da mora predložiti nove dokaze ali nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter da morajo novi dokazi in nova dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve, ali pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih prej ni mogel predložiti. Kljub navedenemu pojasnilu in izrecnemu pozivu, da pojasni, kako so se spremenile okoliščine od končanja predhodnega postopka do vložitve zahtevka za ponovno prošnjo, je tožnik izjavil, da ima iste razloge, kot jih je navedel pri podaji prve prošnje za mednarodno zaščito in da ti razlogi še vedno trajajo. Glede na to, da tožnik od podaje ni bil v izvorni državi in da iz njegovih izjav izhaja, da zahtevka ni oprl na nova dejstva, saj ni navedel nobenih objektivnih razlogov, ki bi bili na njegovi strani in iz katerih bi izhajalo, da novih okoliščin brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prvem postopku, tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni izpolnil pogojev iz 64. člena ZMZ-1.

Tožnikove trditve

-------------------------------

6.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

1Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014.

7.Tožnik izpostavlja, da ni bil pisno vabljen na razgovor 9. 9. 2024, zato se nanj ni mogel pripraviti. Poleg tega na razgovoru ni imel pooblaščenca, ki bi ga zastopal. Zato ni razumel, kaj pomeni, da mora navajati nova dejstva in dokaze ter da mora to storiti že na razgovoru.

2Navedeno je skladno z razlogi sodbe I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev (9. točka obrazložitve).

8.V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da je nizko izobražena, prava neuka oseba, ki ne razume pravnih izrazov, če mu niso podrobneje obrazloženi. Ni imel natančne predstave o tem, kaj vse lahko pomenijo nova dejstva oz. novi dokazi, uradna oseba pa mu tega tudi ni obrazložila, le dvakrat ga je vprašala: "Ali imate nova dejstva oz. nove dokaze, ki so obstajali že pred izdajo odločbe o vaši prošnji za mednarodno zaščito?" in "Ali imate nova dokaze ali dejstva, ki so obstajali že pred izdajo odločbe, vendar pa jih iz upravičenih razlogov niste mogli navajati že pri prvem postopku?" Na obe skopo in formalno postavljeni vprašanji je tožnik odgovoril nikalno, saj ni vedel, da so nova dejstva tudi njegovo poslabšanje zdravstvenega stanja, zato tega dejstva ni navedel. Šele svoji pooblaščenki je dne 25. 9. 2024 na posvetu v Azilnem domu Vič pojasnil, da ima hudo alergijo, ki je vidna na kolenu leve noge ter po obeh stegnih in mednožju. Zato tožnika zelo srbi in čaka na sprejem pri zdravniku v Azilnem domu Vič, ki ga bo pregledal in ugotovil, za kakšno bolezen gre oziroma ga napotil k zdravniku specialistu za kožne bolezni. Zaradi prekratkega, v tem primeru celo enodnevnega roka za vložitev te tožbe, tožnik ne more predložiti zdravniškega izvida in bo to storil s prvo pripravljalno vlogo.

3Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1.

9.Tožnik še trdi, da je treba v obravnavani zadevi upoštevati potek predhodnega azilnega postopka v Sloveniji. Zato se ponovno sklicuje na tam navedene razloge, in sicer da je izvorno državo zapustil zaradi nasilja svojih berberskih stricev nad njim, zaradi česar je postal odvisnik od trde sintetične droge NorLaTEX. Na zaslišanju na glavni obravnavi je tožnik verodostojno izpovedal, da mu strici še vedno grozijo po telefonu in mu pravijo, da bodo z njim obračunali, ko bo prišel nazaj. Tožnik zaradi strahu za svoje in materino življenje nasilja stricev ni prijavil maroški policiji. Če bi izvedeli, da jih je prijavil, bi se mu maščevali, ga pretepli ali celo ubili. Zdaj je tožnik zbolel za neznano alergijo, za katero pa ga v Maroku ne bi mogli uspešno zdraviti, saj za to nima denarja. V Sloveniji pa je tožnik že več mesecev uspešno zaposlen in bo lahko tudi sam doplačal za zdravljenje.

4Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).

Odgovor na tožbo

10.V odgovoru na tožbo se je tožena stranka sklicevala na obrazložitev izpodbijanega sklepa. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da ni bil pisno vabljen na razgovor, poudarja, da se zahtevek za uvedbo ponovnega postopka sprejme na pobudo vlagatelja in ne pristojnega organa po uradni dolžnosti. Na podlagi 45. člena ZMZ-1 pa uradna oseba prosilcu določi datum osebnega razgovora. Tožnik je bil ob vložitvi vprašan, ali želi prisotnost pravnega zastopnika pri podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, pa ga je odklonil.

5Sodba I Up 262/2023 z dne 14. 12. 2023 (11. točka obrazložitve).

11.V zvezi s tožbenimi navedbami glede tožnikove neizobraženosti tožena stranka navaja, da je tožniku na začetku podaje zahtevka natančno pojasnila, čemu je namenjen zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Zato zavrača tožbene očitke, da tožnik ni mogel vedeti, kateri dokazi, dejstva in okoliščine so pomembni za postopek. Ponovno poudarja, da se postopek vodi na pobudo vlagatelja, zato mora le-ta sam pojasniti pomembne okoliščine.

6Prav tam (12. točka obrazložitve).

Tožnikova pripravljalna vloga

7Če bi ta obveznost tožene stranke obstajala, bi bil vzpostavljen absurden položaj, ko bi morala tožena stranka povabiti tožnika, naj vloži zahtevek, čeprav je za vložitev že podal namero. V takem primeru je dolžnost tožene stranke tožniku omogočiti vložitev zahtevka, kar je tudi storila.

12.Uradna oseba tožniku ni obrazložila, da bi bil pravni zastopnik zanj brezplačen. Zato je tožnik na vprašanje, ali želi prisotnost pravnega zastopnika pri podaji vloge, odgovoril, da ga ne želi, saj ga sam ne bi mogel plačati. Pred tem pa tožnik ni bil informiran, da mora ob podaji vloge predložiti oz. navajati nova dejstva in nove dokaze, in kaj naj bi to sploh pomenilo. Res je tudi, da je bilo tožniku na začetku pojasnjeno, čemu je namenjen zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar bi mu to moralo biti pojasnjeno v pisnem vabilu na podajo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, ki bi moral tožnik prejeti vsaj 3 dni pred terminom, da bi se nanj lahko ustrezno pripravil.

8Tožnik trdi, da zato, ker ni imel pooblaščenca, ni razumel, kaj pomeni, da mora navajati nova dejstva in dokaze ter da mora to storiti že na razgovoru.

13.Tožnik meni, da lahko tudi poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja predstavlja nova dejstva in dokaze. Tožnik je namreč odvisnik od trde droge, ki se sedaj, ko ni več v izvorni državi, od te droge uspešno odvaja. Vrnitev v izvorno državo bi ga pahnila v novo odvisnost in predvsem v novo življenjsko nevarnost, saj bi ga berberski strici ponovno našli in pretepli ali celo ubili. Odkar je v Sloveniji, so ga že večkrat klicali in mu grozili po telefonu, grozijo tudi njegovemu očetu in mami. Tožnik je že tako šibkejšega zdravja, ki pa bi se mu ob morebitni vrnitvi v izvorno državo zelo verjetno hudo poslabšalo. Tudi njegovo psihično zdravstveno stanje je vedno slabše, saj ga zelo skrbi za oba starša, ki sta že stara in se ne moreta braniti pred nasiljem stricev. Poleg tega pri tožniku ne gre le za alergijo, zaradi katere je bil na pregledu pri zdravniku (predpisal mu je neko mazilo), temveč še za dodatno poškodbo v predelu trebuha. Dne 3. 10. 2024 je šel tožnik zaradi bruhanja in bolečin v trebuhu, kjer ima brazgotino po apendektomiji, ponovno na pregled k zdravniku, ki je v izvidu napisal, "da je pred 7 dnevi dobil udarec v trebuh z žogo in je že prejel pred 4. dnevi zdravila Analgin in Buscopan, ki pa mu niso pomagale, saj še vedno bruha". Zato je tožnika napotil v UKC na Urgentno travmatološko ambulanto. Na pregledu je bilo ugotovljeno, da ne gre za akutno kirurško abdominalno obolenje, ki bi zahtevalo takojšen operativni poseg, tožnik je prejel zdravila Daleron, Algominal, Spasmex in Reglan z nadaljnjimi navodili glede prehrane in odvajanja, ter v primeru otrdevanja trebuha, bruhanja in hudih bolečin v trebuhu, kontrolo v najbližjem Urgentnem centru.

9Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZMZ-1 je podpora in pravna pomoč svetovalcev za begunce po ZMZ-1 zagotovljena prosilcem le pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in ne v upravnem postopku pred toženo stranko. Táko stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 241/2024 z dne 18. 10. 2024 (10. točka obrazložitve).

14.Zato tožnik večinoma počiva v skladu z navodili zdravnikov in jemlje predpisana zdravila. Spada v skupino ranljivih oseb, saj je še vedno v fazi ozdravitve od odvisnosti od težke droge, poleg tega pa se mu je še dodatno poslabšalo zdravstveno stanje. Kot ranljiva oseba slabega zdravstvenega stanja bi zato bil še lažja žrtev svojih nasilnih stricev, kar je okoliščina, ki bi bistveno povečala verjetnost za priznanje mednarodne zaščite.

Dokazni postopek

10Navedeno dolžnostno ravnanje organa je razvidno iz 16. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev, v nadaljevanju Procesna direktiva II).

Dne 12. 6. 2024 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo, in priloge sodnega spisa (A3 do A5), jih v soglasju s strankama štelo za prebrane in s tem povezanih listin ni posebej naštevalo. Glede na izjavo, da nima ničesar za povedati, sodišče ni zaslišalo tožnika.

Zveza:

Presoja tožbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 65, 65/4 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 20, 20/3, 52

16.Tožba ni utemeljena.

Pridruženi dokumenti:*

17.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato se sodišče sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Glede ponovne prošnje ZMZ-1 med drugim določa, da lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena ali katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vložiti nove prošnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona, vloži táko (ponovno) prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Ta oseba vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1).