Jedro

Tožnik je bil v poslovnem registru od 20. 2. 2013 dalje vpisan kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav je imel status študenta. Skladno s 6. alinejo 26. člena ZPIZ-1 so bili študentje na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov zavarovani zgolj za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru ne gre za obvezno zavarovanje, temveč za posebne primere zavarovanja, ki na dolžnost vključitve v zavarovanje in na priznanje lastnosti zavarovanca ne vplivajo. Toženec ga je zato zakonito vključil v zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 9. 2014 in št. ... z dne 12. 8. 2014. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je imel ob odprtju družbe A. d.o.o. status študenta. Tak status je imel tudi ob zaprtju družbe 12. 12. 2014. V tem obdobju je bil zavarovan na drugi podlagi, torej v okviru statusa študenta. Tak status pa izpodbija pravno podlago, kot jo navaja tožena stranka. Od študentskega dela je redno plačeval prispevke za zavarovanje. Študentsko delo je redno opravljal, sama družba, pa ni imela nikakršnega prometa. To je izkazal tudi z izpisom iz evidence B. banke. Predložil je tudi potrdila za šolsko leto 2012/2013 in 2013/2014, ki izkazujejo, da je do tedaj imel status študenta. Sodišče vseh dokazov ni izvedlo, zaradi česar je kršilo določbe postopka in s tem v zvezi tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Prepis družbe je opravil pri notarju, ki pa tožnika ni opozoril na dolžnost prijave obveznega zavarovanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 9. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 12. 8. 2014. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca kot družbenik gospodarske družbe in poslovodna oseba družbe A d.o.o., C., na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 v obdobju od 20. 2. 2013 dalje.

6. V zadevi je sporno, ali se je bil tožnik dolžan zavarovati kot družbenik gospodarske družbe, ki je tudi poslovodna oseba v tej družbi in sicer za čas od 20. 2. 2013 dalje.

7. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik v Poslovnem registru Slovenije od 20. 2. 2013 dalje vpisan kot družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o., C.. Tožnik pa v navedenem času ni bil vključen v zavarovanje.

8. Pravna podlaga za vodenje postopka po uradni dolžnosti je določena v 80. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: ZMEPIZ-1)(2). Določeno je, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. V prvem odstavku 81. člena pa je nadalje določeno, da se postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca uvede tudi po uradni dolžnosti.

9. Ker je bil vpis v register opravljen 20. 2. 2013 je zadevo potrebno presojati ob uporabi 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)(3). V petnajstem odstavku omenjenega člena je določeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena, določba drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)(4) uporablja do začetka uporabe 16. člena tega zakona, torej ZPIZ-2. 10. V drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Tožnik je bil družbenik zasebne družbe in tudi poslovodna oseba, kar v zadevi ni sporno. Tožnik tudi ni bil zavarovan na drugi podlagi. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na pomen izraza zavarovanec. V 12. točki 4. člena ZMEPIZ-1 je določeno, da je zavarovanec oseba, ki je ali je bila v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Zavarovalne podlage so torej določene v ZPIZ-1 oziroma ZPIZ-2. Tožnik pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bil vključen v obvezno zavarovanje po določbah navedenih predpisov. Glede njegovega sklicevanja, da je bil zavarovan kot študent, pa pritožbeno sodišče poudarja, da na tej podlagi ne nastane zavarovalno razmerje in da so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Skladno s 6. alinejo 26. člena ZPIZ-1 so bili študentje na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov zavarovani zgolj za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar v tem primeru ne gre za obvezno zavarovanje, temveč za posebne primere zavarovanja, ki na dolžnost vključitve v zavarovanje in na priznanje lastnosti zavarovanca ne vplivajo. Gre namreč zgolj za zavarovanje izrecno določenih rizikov. Taka obdobja se tudi ne štejejo v zavarovalno dobo, prispevki pa se plačujejo v pavšalnih zneskih. Lastnost zavarovanca za posebne primere pa se ne ugotavlja vnaprej, temveč le takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se pridobijo določene pravice iz zavarovanja. Tako izhaja tudi iz komentarja k 26. člena ZPIZ-1(5). Podobno je urejeno tudi v določbi 20. člena ZPIZ‑2, kjer so prav tako urejeni posebni primeri zavarovanja, za osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, na podlagi katere bi bile obvezno zavarovane.

11. Za vključitev v zavarovanje na podlagi drugega odstavka 15. člena tudi ni odločilno, ali je družba imela promet. Kot to izhaja iz ustaljene sodne prakse(6) zakon veže obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe. Prihodki tožnika oziroma družbe glede na navedeno stališče torej pri vprašanju vključitve v zavarovanje na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 niso odločilni.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

(4) Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

(5) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem, Gospodarski vestnik, Inštitut za delovna razmerja, Ljubljana 2000. (6) Sodba VIII Ips 202/2015 z dne 26. 1. 2016.