Up-223/98

29.3.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., trenutno na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ V. na seji senata dne 29. marca 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št.

Kp 397/97 z dne 28. 1. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 21. 7. 1998 Ustavnemu sodišču posredoval "pritožbo na podlagi 162. in 161. člena v zvezi s 1., 2., 3., 5. in 10. točko drugega odstavka 160. člena Ustave". Vsebinsko pa izpodbijal v izreku tega sklepa navedeno sodbo in postopek, ki je tekel pred njeno izdajo. Z izpodbijano sodbo naj bi bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena obsodilna sodba sodišča prve stopnje zaradi storitve kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu. Pritožnik meni, da je sodišče v kazenskem postopku napačno ugotovilo dejansko stanje in kršilo določbe materialnega in procesnega prava, s tem pa kršilo njegove ustavne pravice (14., 15., 19., 21., 22., 25., 28., 29., 32., 34., 35., 47. in 53. člen Ustave), ki bi jih moralo spoštovati, čeprav je tujec.

Med drugim navaja, da sodišče pri odmeri kazni ni upoštevalo nobenih olajševalnih okoliščin, posledica tega pa naj bi bila, da je zaradi izpada dohodkov njegova družina prikrajšana normalnega preživljanja in stika z njim. Poleg tega naj bi bil pri aretaciji in po njej maltretiran in tepen s strani policistov z namenom priznanja, s čemer naj bi bil kršen 18. člen Ustave. Pritožnik predlaga, naj "Ustavno sodišče razveljavi ali ustavi postopek ter ugodi oprostilni sodbi".

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Po drugem odstavku istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.

3.Pritožnikova vloga je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS pritožnika pozvalo, naj jo dopolni z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.

4.Dne 28. 6. 1999 je Ustavno sodišče prejelo dopolnitev ustavne pritožbe, v kateri je pritožnik dodatno obrazložil svoje predhodne navedbe, predvsem glede očitka v zvezi z odmero kazni zapora in plačilom stroškov kazenskega postopka ter glede domnevne kršitve pravice iz 29. člena Ustave, in ji priložil izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča. Poleg že prej navedenih je uveljavljal še kršitev 20. člena Ustave, ki je ni posebej obrazložil. Med "policijskim postopkom" pa naj bi prišlo tudi do kršitve 62. člena Ustave. V zvezi s pozivom za izkaz izčrpanosti pravnih sredstev pa je zatrjeval kršitev 25. člena Ustave z obrazložitvijo, da ni bil obveščen o možnosti vložiti pritožbo in zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče.

5.V skladu s 420. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - ZKP) je mogoče zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz ustavne pritožbe je razvidno, da pritožnik navedenega izrednega pravnega sredstva ni vložil in tako ni izčrpal pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago. Na dejstvo, da v zadevi niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, ne more vplivati niti pritožnikov očitek kršitve pravice do pravnega sredstva, saj več od pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje 25. člen Ustave ne zagotavlja. Zato iz te pravice tudi ne izhaja, da bi pravnomočna sodna odločba morala vsebovati pouk o morebitnih izrednih pravnih sredstvih, ki jih je mogoče vložiti pod posebnimi, z zakonom predvidenimi pogoji.

6.Tudi glede zatrjevanih kršitev 18. in 62. člena Ustave, ki naj bi bile povzročene z dejanji policistov, je treba ugotoviti, da pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal predvidenih pravnih sredstev, oziroma tega v svojih vlogah ni izkazal. O zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, odloča, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v upravnem sporu pristojno sodišče (drugi odstavek 157. člen Ustave). Pritožnik ni izkazal, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe navedeno sodno varstvo izčrpal. Če pa pritožnik meni, da so zatrjevane kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku obrodile nedovoljene dokaze (ali dokaze pridobljene na njihovi podlagi), sodba pa se nanje opira, pa jih je imel možnost uveljavljati v rednih in izrednih pravnih sredstvih zoper sodbo v kazenskem postopku (navedeno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v sklepu št. Up-6/92 z dne 4. 11. 1996; Uradni list RS, št. 75/96 in OdlUS V, 205).

7.Glede morebitnih kršitev materialnega in procesnega prava, ki jih ni mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti, po mnenju pritožnika pa naj bi povzročile kršitev njegovih ustavnih pravic, je treba ugotoviti, da pritožnik kljub pozivu ni izkazal, da je vložil ustavno pritožbo v zakonskem roku 60 dni po prejemu sodbe pritožbenega sodišča.

8.Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal vseh pravnih sredstev in ni predlagal izjemnega obravnavanja po drugem odstavku 51. člena ZUstS, oziroma ni izkazal pravočasnosti ustavne pritožbe, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč-Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk