Jedro

Sredstvo izvršbe je pri nedenarnih terjatvah določeno z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja, in je za nadomestna dejanja opredeljeno v 225. členu ZIZ.. Neposrednega predmeta izvršbe v tem primeru ni, lahko pa posredno pride do izvršbe na subsidiarnih predmetih, kadar dolžnik zneska za opravo nadomestnega dejanja ne založi prostovoljno in upnik predlaga izvršbo za izterjavo te denarne terjatve z ustreznimi sredstvi izvršbe. Nepremičnine, na katerih tretji zatrjuje (pričakovano) lastninsko pravico, v tej fazi ne predstavljajo predmeta izvršbe v tem izvršilnem postopku, zato tudi predlogu tretjega za odlog izvršbe zaradi dosege nadomestnega dejanja ni mogoče ugoditi.

nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda je lahko le tista škoda, ki presega škodo, zajeto v realizaciji izvršbe, saj vsaka prisilna izterjava predstavlja za dolžnika določeno škodo, ki je neposredna posledica izvršbe. Škoda, ki bi dolžnici nastala z izvršitvijo dolžničine obveznosti po izvršilnem naslovu, zato ne more predstavljati podlage za odlog izvršbe, katere namen je ravno v izterjavi te dolžničine obveznosti.

Izrek

I. Pritožba dolžnice zoper sklep z dne 24. 7. 2013 se zavrže. II. Pritožba tretjega zoper sklep z dne 24. 7. 2013 se zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu drugega odstavka izreka (glede predloga za odlog izvršbe za dosego nadomestnega dejanja) potrdi.

III. Pritožba dolžnice zoper sklep z dne 3. 9. 2013 se zavrne in sklep potrdi.

IV. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenih postopkov.

Obrazložitev

1. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Glede sklepa z dne 24. 7. 2013

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 24. 7. 2013 je sodišče prve stopnje predlogu tretjega A.A, z dne 23. 7. 2013 ugodilo tako, da je izvršbo v delu zaradi dosege nadomestnega dejanja odložilo do 1. 9. 2013 (prvi odstavek izreka), v preostalem delu pa je predlog tretjega za odlog izvršbe zavrnilo (drugi odstavek izreka).

3. Sklep po svojih pooblaščencih pravočasno izpodbijata tako tretji kot dolžnica. Dolžničinih pritožbenih navedb višje sodišče zaradi narave odločitve ne povzema. Tretji pa v pritožbi izpodbija tisti del sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje predlog za odlog izvršbe za dosego nadomestnega dejanja zavrnilo - za obdobje od 1. 9. 2013 do pravnomočne odločitve o ugovoru tretjega. Zavrnitve predloga za odlog izvršbe za izterjavo denarne terjatve tretji izrecno ne izpodbija. Zatrjuje, da bi moralo sodišče ob upoštevanju prvega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo za opravo nadomestnega dejanja odložiti do konca postopka o ugovoru tretjega in da krajši časovni odlog ni dopusten. Poleg tega meni, da je odložitev izvršbe do 1. 9. 2013 povsem prekratka tudi za namen, da tretji doseže dogovor z upniki o realizaciji nedenarne terjatve brez izvršilnih sredstev, saj se je v tem času zaradi odsotnosti upnikov, to je letnih dopustov, povsem nemogoče ustrezno dogovoriti, tudi zaradi vnaprej že plačanih in dogovorjenih letnih dopustov pooblaščenca tretjega in do tretjega pa ni bilo možno do sedaj vzpostaviti kontakta. Tretji predlaga, da višje sodišče odloži izvršbo na nedenarno terjatev do konca postopka o ugovoru tretjega.

4. Pritožba dolžnice ni dovoljena.

5. Predpostavka dopustnosti pritožbe je med drugim to, da jo je vložila oseba, ki je imela to pravico (četrti odstavek 343. člena ZPP, v v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru se izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu tretjega za odlog izvršbe, na dolžnico ne nanaša, zato s pritožbo zoper navedeni sklep dolžnica svojega procesnega položaja ne more izboljšati. Glede na navedeno je treba pritožbo dolžnice zoper sklep z dne 24. 7. 2013 zavreči (1. točka 365. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pritožba tretjega pa ni utemeljena.

7. ZIZ ureja odlog izvršbe na predlog tretjega v 73. členu. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če pa tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšno izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

8. V obravnavanem primeru je tretji v predlogu za odlog, ki ga je vložil skupaj z ugovorom, zatrjeval, da ima na podlagi sklepa o domiku in po plačilu kupnine v izvršilni zadevi In 388/1997 na dolžničinih nepremičninah pričakovano lastninsko pravico, z odvzemom lastninske pravice pa bi mu nastala nenadomestljiva škoda, saj dolžnica sredstev za poplačilo škode nima. Predlagal je odlog izvršbe do odločitve o ugovoru, v obrazložitvi pa tudi, naj se izvršba odloži vsaj za čas, da se tretji seznani z dokumentacijo spisa in se z upniki dogovori za realizacijo nedenarne terjatve brez prisilnih dejanj sodne izvršbe.

9. Sodišče prve stopnje je predlogu tretjega ugodilo tako, da je izvršbo v delu zaradi dosege nadomestnega dejanja odložilo do 1. 9. 2013, in sicer zato, da se tretji lahko seznani z izvršilno dokumentacijo spisa in se z upniki dogovori za realizacijo nedenarne terjatve brez prisilnih dejanj sodne odločbe. Predlog za odlog do odločitve o ugovoru pa je sodišče prve stopnje zavrnilo in svojo odločitev utemeljilo s tem, da tretji s pričakovano realizacijo lastninske pravice ne bo pridobil več pravic, kot jih ima dolžnica, saj dela dvorišča, ki ga je dolžnica neupravičeno zasegla in ga mora po izvršilnem naslovu izprazniti, tretji na javni dražbi ni kupil. Ker tretji obenem ni zatrjeval, da bi obravnavani del nepremičnine (ki presega dolžničin solastniški del) kupil od drugih solastnikov, je njegov predlog za odlog do odločitve o ugovoru po presoji sodišča prve stopnje neutemeljen.

10. Višje sodišče odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe zaradi dosege nadomestnega dejanja) pritrjuje, vendar iz drugih razlogov. Pri tem kot bistveno poudarja, da gre v obravnavanem primeru za izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve, pri kateri pa funkcija sredstva izvršbe in predmeta izvršbe ni nujno enaka.(1) Sredstvo izvršbe, t. j. metoda, s katero se prisilno izvrši upnikova terjatev,(2) je pri nedenarnih terjatvah določeno z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja, in je za nadomestna dejanja opredeljeno v 225. členu ZIZ - pooblastitev upnika, da ta dejanja opravi sam oz. na stroške dolžnika zaupa njihovo opravo nekomu drugemu. Neposrednega predmeta izvršbe v tem primeru ni, lahko pa posredno pride do izvršbe na subsidiarnih predmetih,(3) kadar dolžnik zneska za opravo nadomestnega dejanja ne založi prostovoljno in upnik predlaga izvršbo za izterjavo te denarne terjatve z ustreznimi sredstvi izvršbe (četrti odstavek 225. člena ZIZ). V obravnavanem primeru se vodi izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - opravo nadomestnega dejanja po izvršilnem naslovu (zamudna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3787/2005 z dne 22. 12. 2006), po katerem je dolžnica dolžna izprazniti površino dvorišča na naslovu X, ki presega 37 m2 in v tem obsegu vzpostaviti prejšnje stanje. Upoštevajoč navedeni izvršilni naslov in opisane specifike izterjave nedenarnih terjatev zato nepremičnine, na katerih tretji zatrjuje (pričakovano) lastninsko pravico, ne predstavljajo predmeta izvršbe v tem izvršilnem postopku. Ker je bistven pogoj za utemeljenost predloga za odlog prav to, da tretji izkaže obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe, predlogu za odlog zaradi dosege nadomestnega dejanja v obravnavanem primeru ni mogoče ugoditi.

11. Ob odsotnosti izpolnjevanja pogojev za odlog, česar tretji v pritožbi niti ne izpodbija, pa tretji s pritožbenim sklicevanjem na določbo prvega odstavka 74. člena ZIZ, ki ureja zgolj časovno trajanje odloga v primerih, ko je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kakšno pravno sredstvo, ne more uspeti.

12. Glede na navedeno (glej 10. točko obrazložitve) sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča tudi za odlog izvršbe do 1. 9. 2013 ni imelo podlage. Tretji mora namreč po drugem odstavku 73. člena ZIZ izkazati verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu, glede katerega želi doseči odlog izvršbe, pri čemer le načini izkazovanja slednjega niso omejeni na primere iz prvega odstavka 73. člena ZIZ.(4) Zgolj zatrjevanje in dokazovanje nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode na drugih predmetih tretjega (sporne nepremičnine) za utemeljenost predloga tretjega za odlog zato ne zadošča. Odločitev o delni ugoditvi predlogu za odlog (prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa) sicer ni predmet pritožbenega preizkusa in je pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),(5) vendar pa daljšega časovnega trajanja odloga tretji v tem pritožbenem postopku glede na navedeno ne more doseči. 13. Pritožba tretjega zato ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v v zvezi s 15. členom ZIZ s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in drugi odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je delu glede predloga za odlog izvršbe za dosego nadomestnega dejanja, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede sklepa z dne 3. 9. 2013

14. Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 9. 2013 je sodišče prve stopnje predloga dolžnice za odlog izvršbe z dne 20. 8. 2013 in 30. 8. 2013 zavrnilo ter sklenilo, da dolžnica sama krije svoje stroške predlogov za odlog izvršbe.

15. Zoper sklep vlaga dolžnica po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo. Zatrjuje, da je izvršilni postopek nastal zaradi zamudne sodbe, o postopku dolžnica ni bila obveščena in v njem ni mogla sodelovati, zato je bil vložen predlog za obnovo postopka. Sodišče je v obrazložitvi arbitrarno tolmačilo določila 71. člena ZIZ, češ da mora dolžnik poleg okoliščin, ki jih ta člen dopušča za vložitev predloga za odložitev izvršbe, posebej še dokazati obstoj nenadomestljive škode, ki bi bila večja od upnikove. Ob tem pri odločanju ugovora tretjega isto sodišče ni bilo tako strogo in pristransko, saj je tretjemu kljub temu, da ni izpolnil vseh zahtev po določilih ZIZ, ugodilo in izvršbo odložilo do 1. 9. 2013. Sodišče je torej odločilo, da v primeru ugovora tretjega ni treba, da sta pogoja za odložitev izvršbe podana kumulativno, kot to zahteva v primeru predloga dolžnice. Nadalje dolžnica meni, da je že sama vsebina predloga za obnovo postopka oziroma za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, ki bi ga moralo sodišče prebrati in upoštevati, že dovolj podlage, da se brez nepotrebnih dodatnih navajanj ugotovi, da bo dolžnici z rušenjem objekta nastala nenadomestljiva škoda. Predlogu bi moralo sodišče ugoditi tudi iz razloga, ker je prišlo pri tem izvršilnem postopku do situacije, ko naj bi upniki zahtevali izpraznitev dvorišča in vzpostavitev prejšnjega stanja, obenem pa tudi plačilo določenega zneska, za kar pa ni podlage v zamudni sodbi, kar je po mnenju dolžnice prvostopenjsko sodišče tudi spregledalo. Sodišče bi moralo vse okoliščine, ki so strankam v prid, ne glede na to, ali so upniki ali dolžniki, enakomerno presojati, saj so dolžniki prevečkrat v podrejenem položaju nasproti upnikom. Dolžnica predlaga, naj se izpodbijani sklep zavrne (pravilno: razveljavi) in prvostopenjskemu sodišču naloži, naj o njem ponovno odloči, ter ob upoštevanju vseh gornjih navedb, dokler ne bodo urejeni vsi medsebojni odnosi, odloži izvršbo za nedoločen čas, upnikom pa naloži v plačilo stroške dolžnice. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

16. Prva upnica je odgovorila na pritožbo dolžnice zoper sklep z dne 24. 7. 2013 in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

17. Pritožba ni utemeljena.

18. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za zavrnitev predlogov dolžnice za odlog izvršbe utemeljilo s tem, da dolžnica ni navedla nobenih dejstev v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode in ni predlagala nobenega dokaza, ki bi lahko verjetno izkazoval, da bi s takojšnjo izvršbo takšna škoda nastala. Dolžnica temu oporeka z navedbami, da ni mogoče tolmačiti, da ZIZ zahteva kumulativno izpolnjevanje pogojev za odložitev izvršbe, vendar pa tem njenim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

19. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da pritožbena primerjava pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika s pogoji za odlog na predlog tretjega ni umestna, saj sta položaja dolžnika in tretjega v izvršilnem postopku povsem različna, temu primerno pa so tudi pogoji za odlog izvršbe, ki jih mora izkazati vsak izmed njiju, v ZIZ urejeni različno (71. in 73. člen ZIZ).

20. Materialnopravno podlago za odločanje o predlogu dolžnika za odlog predstavlja določba 71. člena ZIZ. Skladno z njegovim prvim odstavkom lahko sodišče v določenih zakonsko opredeljenih primerih (prvi pogoj) na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (drugi pogoj). Po drugem odstavku istega člena sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za 3 mesece in le enkrat. Tudi v tem primeru pa mora dolžnik izkazati za verjeten pogoj nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, večje od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

21. Višje sodišče pritrjuje stališču, da dolžnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede izpolnjevanja pogoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, večje od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, niti ni navedla posebno upravičenih razlogov, ki bi opravičevali odlog izvršbe po drugem odstavku 72. člena ZIZ. Iz njenih vsebinsko skoraj enakih predlogov za odlog izhaja namreč le to, da bo (predlog z dne 20. 8. 2013) oziroma da je (predlog z dne 30. 8. 2013) v zvezi z izvršilnim naslovom na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, podredno predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za obnovo postopka, ter v nadaljevanju, da objekta, ki je predmet izvršilnega postopka ni sezidala na črno, objekt pa stoji na zemlji, ki ni last upnikov, zato bi dolžnici in najemniku (ki se z dejavnostjo preživlja) z rušitvijo objekta nastala največja nenadomestljiva materialna škoda. Po splošno sprejetem stališču v teoriji in sodni praksi je nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda lahko le tista škoda, ki presega škodo, zajeto v realizaciji izvršbe,(6) saj vsaka prisilna izterjava predstavlja za dolžnika določeno škodo, ki je neposredna posledica izvršbe. Škoda, ki bi dolžnici nastala z izvršitvijo dolžničine obveznosti po izvršilnem naslovu, zato ne more predstavljati podlage za odlog izvršbe, katere namen je ravno v izterjavi te dolžničine obveznosti.

22. Prav tako pa dolžnica ne more uspeti s sicer prepoznim (prvi odstavek 337. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ) zatrjevanjem, da nenadomestljiva škoda izhaja iz vsebine vloženega predloga za obnovo postopka. Manjkajoče trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z dokazi, saj so le-ti namenjeni dokazovanju zatrjevanih dejstev (načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - prvi odstavek 7. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker torej dolžnica nastanka nenadomestljive škode niti ni zatrjevala in s tem že tega pogoja ni izkazala, je odločitev sodišča prve stopnje, da njena predloga za odlog nista utemeljena, že iz tega razloga pravilna.

23. Ker je pravilna odločitev o zavrnitvi predlogov za odlog, je posledično pravilna tudi odločitev o tem, da stroške za odlog dolžnica krije sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

24. Glede na navedeno je pritožba dolžnice v celoti neutemeljena in ker višje sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede stroškov pritožbenega postopka

25. Tretji in dolžnica s pritožbama nista uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako velja za prvo upnico, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Starovič, B., Komentar zakona o izvršilnem postopku (zakonodavstvo, teorija, praksa), Naučna knjiga, Beograd, 1987, str. 86. (2) Rijavec, V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 146. (3) Starovič, B., Komentar zakona o izvršilnem postopku (zakonodavstvo, teorija, praksa), Naučna knjiga, Beograd, 1987, str. 86. (4) Primerjaj, sklepi Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 6063/2011 z dne 28. 3. 2012, I Ip 1973/2008 z dne 10. 9. 2008, I Ip 1403/2008 z dne 24. 9. 2008. (5) Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 618/2003 z dne 6. 5. 2004. (6) Primerjaj, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Ip 781/2012 z dne 28. 3. 2012, 9. točka obrazložitve in v njej navedena sodna praksa.