Jedro

Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.

Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev, zato ji je toženka dolžna to storitev plačati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 164905/2010 z dne 20. 11. 2010. Odločilo je še, da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožnici stroške pravdnega postopka v znesku 446,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka. Pritožuje se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožnica pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo s celotno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP, ne da bi predhodno ravnalo v skladu z določili 496. člena ZPP in tako najprej izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo po prvem odstavku tega člena, ki bi ji šele po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse za pritožbo sledila sodba s celotno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Vendar pa takšna kršitev določil 496. člena ZPP ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in tako ni upošteven pritožbeni razlog v tem sporu.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izdalo izpodbijano sodbo brez naroka za glavno obravnavo in izvedbe dokazov z zaslišanjem predlaganih prič. Pritožnica meni, da za to niso bili podani pogoji, ker je bilo dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Prvi odstavek 454. člena ZPP določa, da če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prvega odstavka 454. člena ZPP sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko torej sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.

8. V obravnavani zadevi pravdni stranki izvedbe naroka nista izrecno zahtevali. Stranka mora namreč izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo (glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722; takšno je tudi stališče sodne prakse – prim. odločbi VSL II Cp 511/2011 in II Cp 2634/2012 ter sklep VS RS III Ips 171/2009). O spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je pri tem sklicevalo na določila 454. člena ZPP, zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je izvedlo le listinske dokaze. V pritožbi očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica trdi, da iz listinskih dokazov v spisu ne izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila družba I. d.d. sporazumno določena kot prejemnica načrtov, ki jih je tožnica izdelala za toženko, in da je tožnica tako pravilno opravila izročitev načrtov tej družbi ter da tožnici ni mogoče očitati, da ni obveščala toženke o njenem delu. Pritožnica meni, da iz listin (ne navede katerih) izhaja, da bi morala načrte družbi I. d.d. izročiti toženka (potem, ko bi jih prejela od tožnice). S tem očitkom toženka v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa, kot že rečeno, v tem sporu ni dopusten pritožbeni razlog. Kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi bila podana v primeru, če bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi napačno povzelo vsebino listin. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje na podlagi listin (katerih vsebine ni povzelo – preneslo v izpodbijano sodbo) sklepalo, da je toženka ves čas sodelovala s tožnico in z družbo I. d.d. pri izdelavi PGD načrtov za električne inštalacije ter da je tožnica izdelane načrte pravilno izročila omenjeni družbi, saj je bila ta določena za prejem teh načrtov zaradi nadaljnjega vodenja postopka za pridobitev soglasji in dovoljenj. Sodišče prve stopnje je torej na podlagi listin naredilo dokazno oceno, pri čemer ni povzelo vsebine listin.

10. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče dodaja, da v pritožbi izpostavljeno dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev (izdelavo PGD načrtov za električne inštalacije), zato ji je toženka dolžna to storitev plačati (619. člen Obligacijskega zakonika).

11. Upoštevaje navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).