Jedro

Med ravnanjem toženca, ki je s pištolo skušal "umiriti" zanj preglasne fante pred blokom, ki so ga zbudili iz spanja, in njegovimi delovnimi nalogami ni nobene funkcionalne povezave. Zato samo dejstvo, da je uporabil svojo pištolo, ki jo je uporabljal v službene namene, ne zadostuje za oceno, da je škoda nastala v zvezi z delom.

Pravilo o prehodu rizika iz prvega odstavka 176. člena ZOR je v korist toženke, saj kljub njenemu imetništvu nevarne stvari za riziko uporabe pištole namesto nje odgovarja toženec. Pravilo o izključitvi rizika iz četrtega odstavka 176. člena ZOR pa je v korist tožnika. Prav zato je tožnik že v tožbi kot eno od dveh pravnih podlag navedel to zakonsko določbo. Njegove tožbene trditve v tej smeri pa so bile premalo konkretizirane, kot pravilno poudarjata obe sodišči. Revizijsko sodišče je vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za sklep obeh sodišč, da je bil toženec upravičen in usposobljen ravnati s pištolo ter da toženka ni imela nobenega utemeljenega razloga za sum glede teh okoliščin, torej ni bila premalo skrbna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Prvi toženec (v nadaljevanju toženec) je bil s kazensko sodbo obsojen zaradi poskusa dveh kaznivih dejanj umora na večletno zaporno kazen, ker je 31.1.1995 okoli 22. ure streljal v tožnika in A. R. ter oba zadel v trebuh. Tožnik je zahteval nerazdelno plačilo odškodnine od prvega toženca kot neposrednega povzročitelja in od druge toženke (v nadaljevanju toženka), pri kateri je bil toženec zaposlen kot vodja skladišča orožja. V prvem sojenju sta obe sodišči odločili, da morata toženki tožniku nerazdelno plačati določeno odškodnino, vendar sta bili v revizijskem postopku obe sodbi glede drugi toženki naložene obveznosti razveljavljeni in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. V drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek proti drugi toženki, ker je ugotovilo, da do škode ni prišlo v funkcionalni povezavi z delom toženca pri njej (prvi odstavek 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika) in da tudi niso podane okoliščine za toženkino odgovornost, ker naj bi nevarno stvar zaupala v uporabo neusposobljeni ali neupravičeni osebi (četrti odstavek 176. člena ZOR).

Sodišče druge stopnje je v drugem pritožbenemu odločanju tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija povzema dejanske ugotovitve obeh sodišč glede okoliščin v zvezi s pištolama Beretta in Makarov in jih je delno razširja, nato okoliščine o samem dogodku in kazenski obsodilni sodbi, v nadaljevanju spet razširja dejansko podlago glede okoliščin o prevozih orožja in opozarja, da pri toženki ni bilo kontrole, katero orožje uporablja toženec. Tožnik je ves čas že od tožbe dalje utemeljeval svoj odškodninski zahtevek na dveh pravnih podlagah, na odgovornosti po 170. členu ZOR in tudi na 173., 174. in četrtem odstavku 176. člena ZOR.

Ker sta obe sodišči toženko šteli kot imetnico toženčeve pištole, saj je dopuščala njeno uporabo v službene namene, bi se ta toženka lahko ekskulpirala le s katerim od razlogov iz četrtega odstavka 176. člena ZOR ali 177. člena ZOR. Iz prve zakonske določbe izhaja krivdna odgovornost imetnika nevarne stvari za izbiro osebe, ki ji je zaupala stvar v uporabo. Zato bi toženka morala dokazati, da ni kriva, da je prišlo do škodnega dogodka, saj ji to nalaga pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. V nadaljevanju revizija vseeno poudarja, katere so tiste okoliščine, ki izkazujejo neprimernost toženca. S svojim opuščenim nadzorom mu je toženka omogočila nenadzorovano uporabo orožja v času, ko je bil na delu in tudi v času pripravljenosti na delo. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi se toženec po prejemu pištole v dar v letu 1993 usposabljal za izvrševanje službenih dolžnosti z lastno pištolo. Izobraževanje v letu 1979 se je nanašalo na rokovanje s tehnično materialnimi sredstvi v štabih teritorialne obrambe. Te trditve negirajo razloge prvostopenjskega sodišča, da je bil toženec usposobljen in upravičen uporabljati pištolo. Sam je v kazenskem postopku povedal, da ni bil na posebnem tečaju za rokovanje s pištolo, zato ni bilo pogojev za darovanje pištole in tudi ne za izdajo pooblastila za rokovanje z orožjem. Zato se šteje, da ni bil usposobljen. Toženka torej ni dokazala, da je riziko obratovanja s pištolo prešel nanj.

V nadaljevanju revizija vztraja pri svojem stališču, da je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z delom ter poudarja predvsem, da je bil toženec takrat v stalni pripravljenosti, kar se šteje za delo v posebnih delovnih pogojih. Besede "v zvezi z delom" pomenijo tako zvezo med vlogo, pozicijo in situacijo delavca ter škodljivim ravnanjem, brez katere delavec sploh ne bi bil v dejanski možnosti, da stori škodno dejanje. Pri tem se revizija sklicuje na Cigojev komentar ZOR, da gre za zvezo tudi takrat, ko delavec odnese stvar s svojega delovnega mesta in izven tega mesta pride do škode. Zato sta sodišči preozko in torej zmotno tolmačili funkcionalno povezavo med delovnimi nalogami in škodnim dejanjem. Če je toženec nenadzorovano razpolagal s pištolo ves čas, torej v delovnem času, v času pripravljenosti na delo in tudi v času brez kakršnihkoli zadolžitev, je treba riziko odgovornosti naložiti toženki.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev (375. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po tretjem odstavku 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato na tiste revizijske trditve, ki gredo v navedeni nedovoljeni smeri, revizijsko sodišče ne bo odgovarjalo (o natančnem poteku dogajanja in datumih v zvezi z obema pištolama, o zatrjevani vsebini toženčevega zagovora v kazenskem postopku itd.). Odgovora tudi ne bo na pravno nepomembne trditve.

V tej zadevi so revizijsko sodišče in stranke vezani na dejanske ugotovitve, kot jih je pritožbeno sodišče povzelo v tretjem odstavku na 3. strani svoje sodbe. Iz njih izhaja, da je 31.1.1995 toženec na tožnika in njegovega prijatelja streljal pred stanovanjskim blokom okoli 22. ure zato, ker ga je pred tem zbudilo igranje fantov s teniško žogico, na njegovo opozorilo skozi okno pa niso reagirali. Uporabil je svojo pištolo Beretta, ki jo je dobil v dar v letu 1993 in ki jo je še naprej uporabljal za službene potrebe, čeprav mu je bila dodeljena nova službena pištola Makarov.

Revizijsko sodišče je že v prvem revizijskem odločanju v tej zadevi v svojem sklepu opozorilo, da je temeljna predpostavka za odgovornost delodajalca po prvem odstavku 170. člena ZOR, da je delavec povzročil škodo na delu ali v zvezi z delom. Poudarilo je, da mora biti podana funkcionalna zveza med škodnim ravnanjem delavca in njegovimi delovnimi nalogami oziroma da mora iti za tako delavčevo ravnanje, ko delavec opravlja službene obveznosti, izvaja pooblastila in dela v korist delodajalca. Po dopolnjenem dokaznem postopku sta sodišči v novem sojenju presodili, da te funkcionalne povezave ni. Z njuno materialnopravno presojo se revizijsko sodišče strinja. Odškodninska odgovornost po 170. členu ZOR je odgovornost za drugega (in ne objektivna odgovornost, kot trdi tožnik), ki je določena prav zaradi funkcionalne povezave delavčevega ravnanja z delodajalčevo dejavnostjo ali vsaj koristmi. Zato je revizijsko razumevanje besedne zveze "v zvezi z delom" materialnopravno napačno, sklicevanje na Cigojev komentar ZOR pa neutemeljeno zato, ker iztrgano iz celotne vsebine deluje drugače. Zato revizijsko sodišče le pripominja, da je v komentarju istega člena omenjena tudi drugačna sodna odločba, po kateri družbenopolitična skupnost ne odgovarja za škodo, ki jo je z uporabo službene pištole povzročil miličnik, če škoda ni bila povzročena v zvezi z delom.

V tej zadevi revizijsko sodišče poudarja, da med ravnanjem toženca, ki je s pištolo skušal "umiriti" zanj preglasne fante pred blokom, ki so ga zbudili iz spanja, in njegovimi delovnimi nalogami ni nobene funkcionalne povezave. Zato samo dejstvo, da je uporabil svojo pištolo, ki jo je uporabljal v službene namene, ne zadostuje. Le zaradi revizijskega vztrajanja pri toženkinem zanemarjanju kontrole, katero pištolo je toženec uporabljal, torej svojo ali službeno, revizijsko sodišče dodaja, da je toženec imel obe pištoli doma pod posteljo. Če bi službeno pištolo puščal v službi, bi v obravnavanem dogodku uporabil drugo pištolo, kar pomeni, da toženkina opustitev ne sodi v sklop pravno pomembnih dejstev. Ob ugotovljenem neobstoju funkcionalne povezave so pravno nepomembne tudi vse tožnikove revizijske izpeljave (in toženkine navedbe v odgovoru na revizijo) iz pojmov stalne pripravljenosti in posebnih pogojev dela. Vsebinska povezanost med delavčevim ravnanjem in njegovim delom je predpostavka za delodajalčevo odgovornost tudi v primeru, če pride do škode na delovnem mestu in v rednem delovnem času.

Tožnikova odškodninska terjatev ni utemeljena niti na drugi uveljavljani pravni podlagi. Sodišče prve stopnje je toženko sicer štelo za imetnico nevarne stvari, ker je tožencu dopuščala uporabo njegove pištole v službene namene, ter se pri tem sklicevalo na podoben primer iz sodne prakse. Vendar pa je hkrati ugotovilo, da je nevarnost v zvezi z uporabo nevarne stvari prešla na samega toženca in da ni pogojev za toženkino odgovornost po četrtem odstavku 176. člena ZOR. S to presojo se je strinjalo tudi pritožbeno sodišče. Revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je glavno pravilo iz 176. člena ZOR pravilo iz prvega odstavka o prehodu rizika uporabe nevarne stvari od njenega imetnika na dejanskega uporabnika oziroma upravljalca. V drugem odstavku je določena odgovornost obeh, kadar je škoda posledica kake skrite napake oziroma lastnosti, v tretjem je urejen njun medsebojni regresni zahtevek, v četrtem odstavku pa je določena izjema od pravila iz prvega odstavka. Določeno je, kdaj pride od izključitve pravila o prenosu rizika: imetnik je odgovoren še naprej, če je nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičena z njo ravnati. V tem delu revizija graja razloge obeh sodišč o pomanjkanju trditvene podlage in o dokaznem bremenu. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu terja od vsake stranke, da zatrjuje in dokazuje tista odločilna dejstva, ki so njej v prid ali da izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Pravilo o prehodu rizika iz prvega odstavka 176. člena ZOR je v korist toženke, saj kljub njenemu imetništvu nevarne stvari za riziko uporabe pištole namesto nje odgovarja toženec. Pravilo o izključitvi rizika iz četrtega odstavka 176. člena ZOR pa je v korist tožnika. Prav zato je tožnik že v tožbi kot eno od dveh pravnih podlag navedel to zakonsko določbo. Njegove tožbene trditve v tej smeri so bile premalo konkretizirane, kot pravilno poudarjata obe sodišči, in jih tožnik tudi v nadaljevanju postopka na prvi stopnji ni ustrezno dopolnil. Njihovo dopolnjevanje na revizijski stopnji zaradi že omenjene prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno. Revizijsko sodišče je vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za sklep obeh sodišč, da je bil toženec upravičen in usposobljen ravnati s pištolo ter da toženka ni imela nobenega utemeljenega razloga za sum glede teh okoliščin, torej ni bila premalo skrbna (dolgoletno delo z orožjem, skladiščenjem orožja in njegovim prevozom, zgledno opravljanje dela glavnega skladiščnika orožja v državi, udejstvovanje v osamosvojitveni vojni, izdaja orožnega lista za podarjeno pištolo itd.).

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo tožnikovo neutemeljeno revizijo. Na podlagi pravil o uspehu v pravdi in potrebnih stroških je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožnik v revizijskem postopku ni uspel, toženka pa se je v revizijskem odgovoru ukvarjala predvsem s pravno nepomembnimi razlogi o pojmih stalne pripravljenosti, posebnih pogojih dela itd. (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).