Jedro

Zavarovancu ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje pod vplivom mamil, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja (pri čemer je dokazno breme na strani tožnika).

Izrek

I.1.

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je njena vsebina sedaj naslednja:

"Tožbeni zahtevek je po podlagi utemeljen.

Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek."

II.2.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem bi morala tožena stranka (v nadaljevanju toženka) tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) plačati 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2024 dalje pa do plačila ter mu povrniti stroške pravdnega postopka, in sicer v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (I. točka izreka). Nadalje je še odločilo, da mora tožnik povrniti toženki stroške postopka v višini 122,40 EUR v roku 15 dni po vročitvi prepisa sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku navedenega roka (II. točka izreka).

2.

Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da ni uspel izpodbiti domneve o nastanku nezgode pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih snovi. Policija je v svojem zapisniku le pravilno navedla, da je imel tožnik v urinu prisotno snov benzodiazepin ter metabolit in THC, zato naj bi bila postavljena domneva iz 12.b točke Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb 01-INZ-01/20 (v nadaljevanju Splošni pogoji), da se upošteva, da je zavarovana oseba pod vplivom mamil, narkotikov in drugih psihoaktivnih snovi ali zdravil, če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost v zavarovančevem telesu. Tožnik je imel v urinu le minimalne količine THC. Sodna izvedenka v svojem mnenju ni ugotovila, da bi bil zavarovanec v času nezgode pod vplivom mamil, kar je pogoj za odklonitev izplačila zavarovalnine. Sama prisotnost minimalne koncentracije ne pomeni, da je oseba pod vplivom mamil, zato je potrebno tako naziranje toženke zavrniti. Citirane splošne pogoje je sestavila toženka kot močnejša stranka v postopku in si jih tolmači tako, kot ji odgovarja v posameznih zadevah. Sodna izvedenka je ugotovila, da je tožnik imel v času nezgode, torej 1 uro in 55 minut pred odvzemom bioloških vzorcev za analizo, v krvi in urinu prisoten THC, vendar ta ni negativno vplival na njegove vozniške sposobnosti. Po obstoječi sodni praksi se take ugotovitve izvedencev, če so pomembne za konkretni primer, tudi upošteva, kar pa sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača. Če bi bil tožnik v času nezgode pod vplivom navedenih mamil, bi to sodna izvedenka zapisala v svojem mnenju, navedla pa je le, da je bila v urinu le nizka koncentracija mamil THC, kar pa ne pomeni, da je bil voznik pod vplivom mamil, kot to določajo splošni pogoji toženke. Tožnik meni, da zaradi minimalne vsebnosti metabolita - THC v urinu, ni bil pod vplivom mamil oziroma, da prisotnost THC v urinu ni v vzročni zvezi z nezgodo. Prav tako po mnenju pritožbe ni res, da bi izvedenka v svojem mnenju ugotovila, da je tožnik redni uživalec mamila THC - COOH. Po prepričanju pritožbe je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo ter zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožnika v celoti ugodi in toženki naloži plačilo zahtevane zavarovalnine, podrejeno, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.

Pritožba je utemeljena.

5.

V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.

Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da v obravnavani pravdni zadevi ne obstoji podlaga tožbenega zahtevka.

7.

Tožnik je tekom postopka na prvi stopnji utemeljeno zatrjeval, da ne obstoja vzročna zveza med vsebnostjo prepovedane substance THC v njegovem organizmu (v urinu) in nastankom škodnega dogodka.

8.

Nezgodno zavarovanje se po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) uvršča med osebna zavarovanja.

Pri nezgodnem zavarovanju je ključno dogovorjeno izplačilo zavarovalne vsote ob nastopu zavarovalnega primera. Zavarovalnica lahko v splošnih pogojih izključi kritja, če je zavarovanec ob nezgodi pod vplivom alkohola ali mamil. Takšne pogodbene domneve so po svoji naravi izpodbojne.

9.

Tožnik je s toženko sklenil pogodbo o nezgodnem zavarovanju, za katero veljajo navedeni Splošni pogoji (priloga B6). V 7. členu Splošnih pogojev je določeno kaj je nezgoda. Za nezgodo se po splošnih pogojih šteje tudi prometna nesreča (št. 12, 1. točka 7. člena Splošnih pogojev). Po splošnih pogojih so nezavarovane nezgode, nastale pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali odtegnitvenega sindroma na zavarovane osebe. V splošnih pogojih je, torej izrecno dogovorjeno, da so nezavarovane nezgode tiste, ki so nastale pod vplivom naštetih substanc. Po teh pogojih se upošteva, da je zavarovana oseba oziroma druga oseba pod vplivom mamil, narkotikov in drugih psihoaktivnih snovi ali zdravil, če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost mamil, psihoaktivnih zdravil, narkotikov in drugih psihoaktivnih snovi v zavarovančevem telesu (št. 12, 2. točka 10. člena Splošnih pogojev). Sodišče druge stopnje ne soglaša, s stališčem sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je nezgoda bila v vzročni zvezi s prepovedanimi substancami najdenimi v urinu tožnika ali ne, oziroma, da ni relevantno ali so v telesu tožnika prisotne substance vplivale na sposobnost vožnje tožnika ali ne (20. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

10.

Namen izključitve zavarovalnega kritja je v povečani možnosti nastanka škodnega dogodka, ki nastane v primeru vožnje, ko je voznik pod vplivom prepovedanih substanc. Gre za specifične okoliščine nastanka škodnega dogodka, ki jim, zaradi prevelikega obsega nevarnosti, toženka ne zagotavlja zavarovalnega kritja.

Dokazovanje konkretnih okoliščin je v praksi oteženo, zato je v splošnih pogojih vključena pogodbena domneva, da je zavarovana oseba pod vplivom navedenih snovi, če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost teh snovi v zavarovančevem telesu. Dokazovanje vožnje pod vplivom mamil je zavarovalnici olajšano, s pogodbenimi domnevami določenimi v splošnih pogojih.

11.

Zaradi navedene pogodbene domneve nastopi obrnjeno dokazno breme glede ugotavljanja vpliva mamil na nastalo škodo. Pogodbena domneva samostojno ne more rezultirati v izključitev zavarovalnega kritja v primeru, ko je stranka, na katero je prevaljeno dokazno breme, uspela dokazati neobstoj tovrstnega vpliva. Nasprotno stališče bi nasprotovalo namenu izključitve tovrstnih rizikov. Le-ta je v povečani nevarnosti nastanka škode. O povečani nevarnosti pa ni mogoče govoriti v primeru neobstoja negativnega vpliva prepovedanih mamil. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, ko ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo.

Zavarovancu ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje pod vplivom mamil, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja (pri čemer je dokazno breme na strani tožnika).

12.

Sodna praksa dopušča možnost izpodbijanja tovrstnih pogodbenih domnev.

Kar je skladno z drugim odstavkom 121. člena OZ, ki določa, da lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo. Neizpodbojnost pogodbene domneve bi prekomerno posegla v enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih, saj bi zavarovancu onemogočila uveljavljanje tistih pogodbenih pravic, ki mu vselej pripadajo, upoštevaje namensko razlago pogodbenih določil.

13.

Pri nezgodnem zavarovanju se, torej dokazno breme porazdeli, zavarovalnica mora dokazati prisotnost mamil v organizmu zavarovanca, zavarovanec pa nato nosi breme izpodbijanja vzročne zveze. Dokazati mora, s stopnjo prepričljivosti (ne le verjetnosti), da prisotnost mamil ni vplivala na nastanek nezgode.

14.

Po presoji sodišča druge stopnje je tožnik v obravnavani pravdni zadevi uspel izpodbiti pogodbeno domnevo glede negativnega vpliva v njegovem urinu vsebovane substance THC. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, zanjo sodna izvedenka za področje forenzične toksikologije in alkoholometrije, A. A., je v svojem objektivnem mnenju prepričljivo zaključila, da v tožnikovem urinu vsebovan THC ni negativno vplival na vozniške sposobnosti tožnika. Iz izvedenskega mnenja izvedenke izhaja, da vsebnost metabolita THC - COOH v urinu priča o predhodnem uživanju kanabisa, ki pa ga ni mogoče časovno opredeliti. Pri priložnostnih uporabnikih je mogoče dokazati metabolit aktivne komponente v urinu približno 1 - 3 dni, medtem ko se ga lahko v urinu rednih uživalcev dokaže še teden ali celo več tednov po uživanju, vsekakor bistveno dlje, kot so prisotni njegovi učinki delovanja. Bistveno za obravnavani pravdni postopek pa je, da je izvedenka določno pojasnila, da v nobenem od odvzetih bioloških vzorcev ni bil dokazan THC. Dokaz metabolita v urinu po mnenju izvedenke ne dopušča sklepanja, da je imel tožnik v času nesreče, torej 1 uro 55 minut pred odvzemom bioloških vzorcev za analizo, v krvi ali urinu prisoten THC, ki bi negativno vplival na vozniške sposobnosti. Navedeni zaključek izvedenke ne pušča nobenega dvoma, da v tožnikovem urinu vsebovani THC ni v ničemer vplival na vozniške sposobnosti tožnika v času nezgode. Tožnik je zato uspel, s stopnjo prepričljivosti (objektivnim izvedenskim mnenjem), dokazati, da ni podane vzročne zveze med vsebovanim THC v njegovem urinu in nastalo nezgodo oziroma, da nezgoda ni nastala pod vplivom prepovedane substance. V zvezi s temeljem zahtevka toženka ni podala drugih ugovor ali predlagala drugih dokazov.

15.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in z vmesno sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 315. člena ZPP). Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1966. člen OZ.

2VSRS Sklep II Ips 82/2016.

310.1 člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb.

4Tako tudi VSRS Sodba II Ips 99/2005 z dne 26. 5. 2005.

5VSRS Sklep II Ips 82/2016, 7. točka obrazložitve.

6Podobno stališče v primeru pogodbenega zavarovanja je zavzelo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 82/2016, 8. točka obrazložitve, kjer je tožnik sicer zatrjeval, da tehnična pomanjkljivost njegovega motornega kolesa ni bila vzrok za prometno nezgodo in nastalo škodo. Vrhovno sodišče je v navedeni zadevi zavzelo jasno stališče, da zavarovancu ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje pod vplivom zavarovanim vozilom, ki (ker) ni bilo tehnično brezhibno, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja (pri čemer je dokazno breme na strani tožnika).

7VSL Sodba I Cp 1516/2011 z dne 5. 12. 2011, VSL Sklep II Cp 1499/2010 z dne 24. 11. 2010, VSRS Sodba II Ips 1/2001 z dne 22. 8. 2001.