Jedro

Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil obd. M.K. iz razlogov 3. točke 350. člena ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po I. in III. odst. 251. čl. KZ RS.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je svojo sodbo oprlo na mnenje sodnega izvedenca dipl. ing. V.J., ki zaključuje, da obdolženec s svojo vožnjo ni povzročil kritične situacije. V svojem mnenju navaja, kako bi se oškodovanec v kritični situaciji moral umakniti nasproti vozečemu avtomobilu in kakšne reakcije se v takšnih primerih tretira kot normalne. Izvedenec ni dovolj upošteval dejstva, da je oškodovanec zavil levo iz svojega voznega pasu, zaradi tega, ker je na njegovem voznem pasu bil obdolženec, ki je vozil iz nasprotne smeri proti njemu. Kljub prizadevanju, da bi se ugotovilo je vendarle ostalo nepojasnjeno, ali je vožnja obdolženca bila vzrok reakciji oškodovanca, da je ta zapeljal na nasprotni prometni pas in ali je do tega prišlo nenadoma, ali pa je oškodovanec postopoma prehajal na levi del cestišča, po katerem je peljal obdolženec. Prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo priče M.R., čeprav je javni tožilec to predlagal, tega pa v sodbi sodišče tudi ni obrazložilo. Po oceni pritožbenega sodišča bi njena izpovedba bistveno pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, saj je priča pred trčenjem vozil vozila neposredno za obdolžencem. Po njenem zaslišanju naj se še enkrat zasliši tudi izvedenec cestno-prometne stroke in naj glede na podatke spisa, skice in fotografije odgovori na vprašannja, ki so ostala še nepojasnjena. Ni odločilno, kdo je povzročil kritično situacijo, temveč kdo je s kršitvijo predpisov povzročil prometno nezgodo, zaradi katere je prišlo do ugotovljenih posledic. Reakcija oškodovanca je bila sicer neprimerna, toda ob tem ni ugotovljeno, ali je obdolženec že vozil v prehitevalni poziciji, ali je samo nakazal namero da bi prehitel vozila, ki so bila pred njim. Po navedenem se pokaže, da je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti.

V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi nakazane pomanjkljivosti z izvedbo in oceno potrebnih dokazov, ter nato o stvari odloči.