Jedro

Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.

Slamnati (nedelujoči) direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 3. 2026 nekdanji poslovodji stečajnega dolžnika A. A. naložilo plačilo predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR (p. d. 39). A. A. je zoper sklep vložila ugovor (p. d. 40), ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 7. 4. 2026 zavrnilo (p. d. 44).

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) pritožuje A. A., ki predlaga njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Stroškov ne priglaša.

3.Upraviteljica se v odgovoru na pritožbo smiselno zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Ta njihova odgovornost ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da je poslovodstvo kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP, ker v enem mesecu po nastanku insolventnosti družbe ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se član poslovodstva te odgovornosti lahko razbremeni, če trdi in dokaže, da na nastanek omenjenega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške stečajnega postopka) ni mogel vplivati. Trditi in dokazati mora, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila insolventna, ali da je vzrok insolventnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep pravilno oprlo na navedeno pravno podlago. Iz njegove obrazložitve izhaja, da je bil stečajni postopek začet na predlog dolžnika, ki ga je zanj vložila direktorica in edina družbenica A. A. šele 12. 11. 2025, ko družba ni imela več ničesar. Slednja je v ugovoru trdila, da ni mogla vplivati na nastanek okoliščin, ki so privedle do insolventnosti družbe, in da ni mogla nadzorovati njenega poslovanja (ker da je bila zgolj formalno vpisana kot direktorica, posle pa je vodil B. B., ki je zlorabil njeno zaupanje in ni več dosegljiv), vendar sodišče prve stopnje tem trditvam ni sledilo. Oprlo se je na stališče sodne prakse, da se slamnati direktor obravnavane odgovornosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost svoje vloge (VSL sklep Cst 62/2026 z dne 24. 3. 2026) in dodalo, da je imela A. A. glede na svoj položaj v družbi absolutno moč odločanja, zato ni izkazala, da ni mogla vplivati na okoliščine, zaradi katerih ob začetku stečajnega postopka v stečajni masi ni bilo niti 2.416,11 EUR za vrnitev založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka.

7.Povzetih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožnica ni uspela izpodbiti. Ugotovitvam o nezadostni stečajni masi niti ne nasprotuje, prav tako ne ugotovitvam, da je imela v družbi položaj direktorice in edine družbenice. Glede na tak položaj bi morala pravočasno vložiti predlog za začetek stečajnega postopka (38. člen ZFPPIPP), česar ni storila. V pritožbi neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da tako ni mogla ravnati, ker naj bi bil njen status le formalen in naj bi celotno poslovanje zaupala drugi osebi. Te trditve so povsem posplošene, saj ne vsebujejo konkretnih razlogov, ki bi ji kljub položaju v družbi preprečevali dolžna ravnanja. Z njimi zato pritožnica ne more utemeljiti (prav tako pavšalnega) očitka o nesorazmernem posegu v njen pravni položaj. Poleg tega ji je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge. Enako stališče je sodna praksa sprejela v primeru, ki je obravnavanemu v bistvenem podoben (VSL sklep Cst 62/2026), zato je sodišče prve stopnje nanj utemeljeno opozorilo.

8.Navedeni razlogi utemeljujejo presojo sodišča prve stopnje, da se pritožnica ni razbremenila odgovornosti za povrnitev predujma (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Ker ni ponudila niti ustrezne trditvene podlage, sodišču prve stopnje neutemeljeno očita opustitev zaslišanja B. B., preveritve njegove dejanske vloge in vpogleda v finančno poslovanje in tokove denarja. Ta očitek ni utemeljen tudi zato, ker pritožnica ni izkazala, da bi izvedbo teh dokazov sploh predlagala. Določene dokazne predloge je podala šele v pritožbi, kar je prepozno, saj ni pojasnila, zakaj tega ne bi mogla storiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).