Jedro

Sodišče ne sme pogojev za vrnitev v prejšnje stanje razlagati prestrogo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugodilo tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 24.8.2009 in razveljavilo sodbo na podlagi odpovedi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20.8.2009, opr. št. III P 2390/2007-9a.

Zoper sklep sta se pritožila tožena stranka in stranski intervenient na strani tožene stranke. Tožena stranka navaja, da dejstva, ki jih je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel tožnik in jih je kot razlog za odločitev povzelo sodišče, ne predstavljajo okoliščin, ki bi jih lahko opredelili kot upravičeni razlog zamude. Utemeljen razlog zamude predstavlja le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki je razumna ovira za prihod na narok, ali opravo procesnega dejanja. Dolgotrajnejši in temeljitejši pregled je povzročila tožeča stranka sama, ko se je spustila v spor z varnostniki. Ravnanje pooblaščenca z vidika utemeljenosti vrnitve v prejšnje stanje ni opravičljivo. Odvetnik mora računati s številnimi dogodki tudi banalnimi naključji, ki se mu lahko pripetijo (v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti ne o nepredvidljivem ne o neodvrnljivem dogodku, katerega posledica je bila zamuda naroka). Varnostni pregled strank je obvezno in splošno znano opravilo, ki mu je podvržena vsaka stranka ob prihodu na sodišče. Glede na vzkipljivost stranke, za katero je pooblaščenec vedel, je bil takšen dogodek zanj predvidljiv. Po oceni pritožnice je bilo zamudo mogoče tudi preprečiti. Obravnava se je vršila v sobi št. 2, kar predstavlja le za približno 2 minute hoje, zato bi odvetnik lahko pristopil na narok in pojasnil sporno situacijo, nato pa se vrnil k vratarju, da intervenira, če je bilo to res nujno. Ker v konkretnem primeru ni izkazan opravičljiv razlog za zamudo prihoda na narok, tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

Stranski intervenient se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo določilo 116. člena ZPP. Kot upravičen vzrok je šteti neko nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni oviro za opravo dejanja, česar pa ne more predstavljati temeljit varnostni pregled. Sodišče je zmotno uporabilo določilo Zakona o odvetništvu in kodeksa odvetniške poklicne etike, ko je zaključilo, da je odvetnik ravnal pravilno, ko je intervenciji dal prednost pred odhodom na narok. Naloga odvetnika je pravno svetovanje in zastopanje strank, ne pa interveniranje pri varnostnih organih. Vestnost odvetnika se nanaša tudi na pravočasen pristop na naroke. Odločitev odvetnika, da intervenira, je bila napačna, saj bi se moral in mogel zavedati hujših posledic izostanka iz prvega naroka. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, podrejeno pa razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tožnik in njegov pooblaščenec sta zamudila s prihodom na narok za glavno obravnavo, namesto ob 14.00 uri sta pristopila ob 14.07 uri. Vzrok za zamudo je bil obsežen pregled tožnika, ki so ga opravili varnostniki ob prihodu tožnika v stavbo sodišča. Nedvomno sta bila tako tožnik kot njegov pooblaščenec pravočasno v stavbi sodišča, zaradi zgoraj povedanega pa sta zamudila s prihodom na sam narok. Res bi bila ena od možnosti, tako kot navaja pritožba, da bi pooblaščenec šel najprej do razpravne dvorane in povedal, kaj se je zgodilo, a je vprašanje, kaj bi se v tem času dogajalo s tožnikom (že znane burne reakcije tožnika). Očitno je pooblaščenec ocenil, da je bolje, da je prisoten pri pregledu tožnika in nato odide skupaj z njim na narok. Ravnanje tožeče stranke ni bilo ustrezno, a ne neobičajno, vendar pritožbeno sodišče opozarja, da sodišče pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ne sme razlagati prestrogo (stališče tudi Nemškega ustavnega sodišča, komentar ZPP k členu 116). Nedvomno bi tako tožnik kot njegov pooblaščenec pravočasno pristopila na narok, če bi se ne zataknilo pri pregledu ob vstopu na sodišče. Pregled se je zavlekel in še to neobičajno dolgo.

Po povedanem in ob upoštevanju obrazložitve prvega sodišča, ki jo pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju povzema kot svojo, je bilo pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta zavrniti in potrditi odločitev prvega sodišča, ki je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo.