Jedro

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so mu bila v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K. prostovoljno sklenil pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za vrnitev premoženja v naravi ali v obveznicah odškodninskega sklada in sicer za nepremičnine parc..., vse k.o..., ter parceli št... k.o... Po pritožbi predlagatelja je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

Proti sklepu pritožbenega sodišča, s katerim je postal pravnomočen sklep sodišča prve stopnje, je predlagatelj pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijano odločbo, tako da ugodi predlagateljevemu zahtevku, ali naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Bistveno kršitev postopka vidi v nasprotju med razlogi odločbe in dokazi v spisu. Po njegovem je Višje sodišče v Ljubljani pri predhodnem odločanju ugotovilo, da podatki v spisu kažejo na obstoj okoliščin, ki so prodajalca pripeljale do podpisa pogodbe in da je treba predstavnike zadruge šteti za predstavnike oblasti, ki se jim je moral podrediti. Toda po štirih letih je zavzelo sodišče drugačno stališče, kljub dokazom, ki so v spisu. Po predlagateljevem mnenju je priča J. R. jasno povedal, da so tistim, ki so odklonili ponujeni denar, vseeno nacionalizirali parcele, poleg tega pa so bili zaprti po mesec dni. Da je tiste, ki so se upirali tehnikom, doletel zapor, je izpovedal tudi V. L. Revizija opozarja tudi na izjavo M. B., da je v kmetijski zadrugi našel mape, v katerih so bile parcele označene z rdečo barvo, kar pomeni vnaprej planirano akcijo in dejstvo, da prodajalec F. K. ni vedel kaj podpisuje. Navaja tudi "zapisnik" z dne 17.5.1982 in ga interpretira tako, da se je kasneje ugotovilo, da ni bila mišljena prodaja celotne parcele št... ... k.o..., da je bila F. K. storjena krivica, vendar vrnitev in prenos nanj nista bila mogoča, ker to ni bilo overjeno. Dodaja, da je imel F. K. osemčlansko družino in nepreskrbljeno ženo in da je za prodano po mnenju izvedenca prejel 9.000 dolarjev. Zato ne sprejema neresničnih trditev, češ da je pridobil tudi šolanje za sina in nekaj zemlje v uporabo, ker to ni bilo navedeno v pogodbi in ker zadruga ni izvajala takih "uslug". Poleg tega čas prodajalčevega sina na tečaju za pridobitev kategorije ni bil plačan z delavnimi urami, zadruga pa je takrat zaposlovala veliko ljudi. Na koncu poudarja, da pogodba ni bila sklenjena prostovoljno in da so bile prisile različne narave.

Po 357. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 12/03-uradno prečiščeno besedilo), ki se uporablja v zvezi s 56.členom Zakona o denacionalizaciji (Zden, Uradni list RS, št.27/91-66/00 in 37). členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS, št. 30/86 do RS, št. 55/92), je bila revizija vročena nasprotnima udeleženkama, ki nanjo nista odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji očitane bistvene kršitve določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Predlagatelj namreč zmotno navaja, češ da je sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu pod opr. št. I Cp 1023/98 z dne 30.9.1988 ugotovilo, da podatki spisa kažejo na obstoj okoliščin, ki so F. K. pripeljali do podpisa prodajne pogodbe z dne 23.12.1962, ki je ne bi podpisal, če teh okoliščin ne bi bilo. Če bi pritožbeno sodišče to res ugotovilo, potem ne bi bilo razlogov za razveljavitev izpodbijanega sklepa. V resnici izhaja iz utemeljitve navedenega sklepa le ugotovitev, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča pomanjkljiva, ker je iz okoliščine, da je zadruga dobila sredstva za nakup kmetijskih zemljišč, mogoče sklepati, da je pritiskala na kmete, naj ji prodajo zemljo. Toda konkreten pritisk na F. K. v obliki sile, zvijače ali grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti je ostal nepojasnjen in je bilo naloženo sodišču prve stopnje, naj okoliščine ponovno presodi še drug sodnik. Po ponovnem neposrednem zaslišanju številnih prič in predlagatelja ter izvedenca na narokih dne 21.10.1999, 30.11.1999, 10.10.2000, 6.4.2001, 23.8.2001, 20.9.2001 in 27.11.2001 je sodišče prve stopnje ponovno ocenilo vse izvedene dokaze in svojo dokazno oceno izčrpno pojasnilo na 4. - 8. strani utemeljitve sklepa. Tokrat se je z dokazno oceno strinjalo tudi pritožbeno sodišče, ki je na drugi strani utemeljitve sklepa o zavrnitvi predlagateljeve pritožbe zapisalo, da je prepričljiva dokazna ocena, da predlagatelj dne 23.12.1962 ni sklenil prodajne pogodbe pod vplivom sile, grožnje ali zvijače. Sodišče druge stopnje je povzelo dejstva, ki utemeljujejo tako oceno na tretji strani izpodbijanega sklepa in revizijsko sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoč vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče ne bo odgovarjalo na pomisleke in ocene izpovedi posameznih prič in listin, ki jih ponuja revizija, saj je dokazna ocena stvar dejanskega stanja.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so bila F. K. v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K. prostovoljno sklenil pogodbo. Seveda je pri tem treba upoštevati tedanje okoliščine, ki pa njegove volje niso omejevale, tako kot je treba upoštevati tudi druge koristi, ki jih je imel poleg izplačila kupnine. Glede na to, da predlagatelj ni dokazal sklenitve pogodbe zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti (sodišči sta tu upoštevali tudi ravnanje predstavnikov zadruge), sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da niso izpolnjene okoliščine, ki so navedene v 5. členu ZDen in so pogoj za denacionalizacijo stvari, ki so prišle v državno last na podlagi pravnega posla.

Ker torej revizija ni utemeljena, jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.

S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP).