Jedro

Plačila carine so oproščena podjetja za opremo, ki se ne izdeluje pri nas in je namenjena za neposredno varstvo človekovega življenjskega in delovnega prostora, kar v spornem primeru ni bilo izpolnjeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 27.7.1992, s katero je carinarnica zavrnila zahtevek za oprostitev plačila carine za en uvoženi aparat za kemične analize plina ali dima po uvozni carinski deklaraciji z dne 22.7.1992. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 14. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona za oprostitev plačila carine, saj uvoženo blago služi le nastavljanju in optimiranju izgorevanja peči, s tem pa kot indikator nima neposrednega vpliva na varstvo človekovega življenjskega okolja.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je predložila vsa potrebna dokazila o upravičenosti za brezcarinski uvoz, kot jih predpisuje zakon. Toženi stranki je predložila tudi potrdilo Ministrstva za varstvo okolja, ki pa očitno ne zadošča. Meni, da je analiza dimnih plinov proces, ki je neposredno povezan z optimiranim izgorevanjem in je lahko konstantna ali občasna. Že sama beseda optimiranje izgorevanja pa pove, da le to vpliva najbolj neposredno na varstvo človekovega okolja, saj v mini sekundah spremeni oziroma zmanjša izmet negativnih emisij in s tem varuje človekovo okolje. Po mnenju tožeče stranke tožena stranka tudi ni pristojna za to, da bi odločala o verodostojnosti mnenja Ministrstva za okolje, ki je po zakonu zadolženo, da daje mnenja o tem kdo je, oziroma kdo ni upravičen za brezcarinski uvoz. Zato smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka ni vložila samostojnega odgovora na tožbo, je pa ta bil podan v zadevi ..., ki je med istima strankama tekel v podobni zadevi. V tam podanem odgovoru na tožbo je tožena stranka vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 14. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90, p.b. - CZ) so oproščena plačila carine podjateja za opremo, ki se ne izdeluje pri nas in je namenjena za neposredno varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja. To pomeni, da je bistven element, ki lahko vpliva na oprostitev carine, neposreden vpliv na varstvo okolja. Pri presoji značaja tega elementa, pa se sodišče v celoti strinja s toženo stranko. Analizator dimnih plinov, ki je bil uvožen za uporabnika ..., ni takšen del opreme, ki je namenjena neposrednemu varstvu človekovega okolja. Aparat je sicer namenjen merjenju in analizi dimnih plinov, na podlagi katere se nato optimira izgorevanje. Vendar šele optimiranje izgorevanja, lahko štejemo za neposreden vpliv na varstvo okolja, ne pa tudi analize, ki je sicer na proces vplivala, vendar ne neposredno.

Sodišče tudi ne more sprejeti tožbene navedbe, da bi tožena stranka morala odločati v skladu z mnenjem Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Tožena stranka mora namreč sama ugotoviti, katera dejstva je šteti za dokazana in ob upoštevanju vseh drugih okoliščin v postopku, ki ga vodi, ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila carine, glede na določbo 14. točke 1. odstavka 29. člena carinskega zakona.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Sodišče je določbe navedenih predpisov uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).