Jedro

Potreba po hitrem odločanju v postopku o izdaji začasne odredbe nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1, saj bi odstop zadeve drugemu sodišču (na območju katerega začasno bivata dolžnica, mld. otrok in pred katerim se je pozneje začel postopek o glavni stvari) dodatno zavlekel postopek. Odstop odločanja o začasni odredbi drugemu sodišču zato ni niti v korist mld. otroka niti se ne bi v takem primeru postopek pred drugim sodiščem lažje izvedel, saj je Center za socialno delo Maribor že izdelal mnenje v predmetni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru, ki ga je 20. 3. 2023 vložila dolžnica.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo dolžnica. Sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitev pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru krajevne pristojnosti ugodi in določi Okrožno sodišče v Kranju kot krajevno pristojno sodišče. Navaja, da je predlagatelj še pred vložitvijo predloga za dodelitev otroka in odreditev stikov, o katerem se odloča pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. II N 315/2023, pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vložil predlog za izdajo začasne odredbe glede stikov z mld. otrokom strank postopka. Ker je glede odločanja v postopku o glavni stvari pristojno Okrožno sodišče v Kranju, je to sodišče na podlagi četrtega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pristojno tudi za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da so podane okoliščine iz drugega odstavka 18. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), v skladu s katerimi je mogoče tekom nepravdnega postopka zadevo odstopiti drugemu pristojnemu sodišču, ker ima nasprotna udeleženka bivališče na območju Okrožnega sodišča v Kranju, ker ima mld. otrok tam tudi začasno prebivališče in bi se zaradi tega postopek pred sodiščem v Kranju lažje izvedel. Stalno bivališče otroka na območju Okrožnega sodišča v Mariboru je nepomembno, saj je treba pristojno sodišče določiti v interesu otroka. Ker mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok, ne pa upnika, bi moralo presoditi, da bi se postopek pred sodiščem v Kranju lažje izvedel. Stroškov ne priglaša

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1. 6. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

7. Pritožbeno je nesporno, da sta stranki postopka bivša izvenzakonska partnerja, da imata skupnega mld. sina A. A. (roj. 2021), da se je dolžnica februarja 2023 skupaj s skupnim sinom odselila k svojim staršem, ki živijo na območju Okrožnega sodišča v Kranju, da je bilo zadnje skupno prebivališče strank in mld. sina na območju Okrožnega sodišča v Mariboru in da ima tam mld. sin prijavljeno stalno bivališče, da je upnik dne 2. 3. 2023 na Okrožno sodišče v Mariboru vložil predlog za izdajo začasne odredbe glede določitve stikov z otrokom in da je dolžnica pozneje (23. 6. 2023) pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila predlog za dodelitev mld. A. A. v varstvo in vzgojo, za določitev preživnine in stikov.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljeno dolžničino sklicevanje na četrti odstavek 266. člena ZIZ. Pritožnica pri tem spregleda, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe glede stikov vložen pred uvedbo postopka o glavni stvari (o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, o določitvi preživnine in stikov), četrti odstavek 266. člena ZIZ pa ureja primer, ko je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen po uvedbi postopka o glavni stvari. Zato uporaba te določbe ne pride v poštev.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo svojo pristojnost za izdajo začasne odredbe glede stikov na določbi drugega odstavka 266. člena ZIZ1 v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZNP-1,2 ker je imel v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe mld. A. A. svoje stalno bivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru.

10. V predmetni zadevi gre za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe glede stikov z otrokom, v katerem upnik zatrjuje hudo ogroženost otrok, Center za socialno delo Maribor pa je že izdelal mnenje z dne 27. 3. 2023 (l. št. 26 in naslednje sodnega spisa). Zato je naloga sodišča, pri katerem se je začel postopek, da z razumno hitrostjo ugotovi, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je mld. otrok ogrožen iz razlogov, ki jih navaja upnik. Potreba po hitrem odločanju v postopku o izdaji začasne odredbe nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1,3 saj bi odstop zadeve drugemu sodišču (na območju katerega začasno bivata dolžnica, mld. otrok in pred katerim se je pozneje začel postopek o glavni stvari) dodatno zavlekel postopek.4 Odstop odločanja o začasni odredbi drugemu sodišču zato ni niti v korist mld. otroka niti se ne bi v takem primeru postopek pred drugim sodiščem lažje izvedel, saj je Center za socialno delo Maribor že izdelal mnenje v predmetni zadevi. Kratkotrajna odsotnost dolžnice zaradi udeležbe na naroku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko utemeljila odstop pristojnosti po 18. členu ZNP-1 (navedena določba namreč predstavlja izjemo od splošnega pravila o ustalitvi pristojnosti iz prvega odstavka 18. člena ZNP-1, izjeme pa je treba razlagati ozko).

11. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Udeleženca postopka pritožbenih stroškov nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 V skladu z navedeno določbo je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka, v katerem bi sodišče odločalo po pravilih posebnega postopka za varstvo koristi otroka, in za samo zavarovanje pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek. 2 Na podlagi navedene določbe je v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. 3 Ta določba se glasi: „Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.“ 4 V tem smislu tudi VSL Sklep IV Cp 538/2022 z dne 29. 3. 2022.