Jedro

Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal pravočasno in da zato teh kršitev v skladu z 286.b členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi. Tožnik je na okoliščino, da toženka ni predložila originala sporazuma, opozoril takoj, ko je zanjo izvedel.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 12. 2014 ničen; da delovno razmerje tožniku ni prenehalo 31. 1. 2015, temveč mu preneha s sodbo sodišča z dnem 17. 4. 2015, da je toženka dolžna tožniku za čas od 1. 2. 2015 do 17. 4. 2015 priznati vse pravice iz delovnega razmerja (delovno dobo, plačo, odpravnino, regres za letni dopust) ter denarno povračilo v višini 3.203,28 EUR oziroma podredno odpravnino v višini 159,00 EUR. Ugotovilo je, da je tožnik 31. 12. 2014 podpisal sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da je bil z vsebino seznanjen in se z njo strinjal, da je podpis na sporazumu tožnikov ter da ni dokazal, da bi bil sporni sporazum ponarejen ali da mu je bil podtaknjen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri navedlo razlogov, zakaj je verjelo toženki in njenim pričam o tem, da je sporazum podpisal, kljub temu, da je izvedenec grafolog ugotovil, da je predložen sporazum fotokopija, toženka pa je ves čas zatrjevala, da je sodišču predložila original. Sodišče je spregledalo tudi, da je priča S. D. brat direktorja toženke, priča N. M. pa zaposlen pri toženki, kar vzbuja dvom v njuno verodostojnost. Sodišče druge stopnje je takšno obrazložitev potrdilo in navedlo, da je sodišče izpovedi prič utemeljeno štelo za verodostojne, ker jim ni ugovarjal, s čimer se ne more strinjati. Sodišči bi morali verodostojnost izjav presojati v luči vseh izvedenih dokazov, ne pa nekritično povzeti izjave prič toženke. Ves čas je poudarjal, da sporazuma ni podpisal ter da ga 31. 12. 2014 ni bilo v Sloveniji, kar je dokazoval s pričo Z. O. Sodišči nista v zadostni meri navedli razlogov, zakaj tej priči nista verjeli. Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v smeri, kakšne so bile njegove navade in zakaj bi se 4. 1. 2015 vrnil v Slovenijo, če naj sploh ne bi prihajal na delo. Kljub ugovoru, da fotokopije sporazuma ni mogoče uporabiti za presojo, ali je sporazum res podpisal, sodišče ni vztrajalo pri tem, da toženka predloži original. Toženka je sporazum lahko priredila za potrebe tega postopka, kar je potrdil tudi izvedenec grafolog, ki je pojasnil, da je pri fotokopiji manipulacija podpisa zelo enostavna. Pravno nevzdržno je, da vse to sodišču ni zbudilo dvoma v resničnost ostalih navedb toženke. Sodišči se tudi nista izjasnili glede trditev, da prenehanje delovnega razmerja ne odraža njegove prave volje, kot tudi ne do sodne prakse, da je izjava o morebitnem sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, ki jo poda delavec in naknadno dopolni delodajalec, nična. Zaključek sodišča, da je imel interes za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, je napačen. Pri toženki se je zaposlil na podlagi delovnega dovoljenja; v prvem letu veljavnosti dovoljenja (od 18. 4. 2014) je bil lahko zaposlen le pri toženki. S prenehanjem delovnega razmerja je izgubil pravico do dela v RS. Posledično mu je grozil celo izgon iz RS. Nerazumljivo je, da bi pristal na prenehanje delovnega razmerja le dva in pol meseca pred tem, ko mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas pri toženki. S temi okoliščinami se sodišče ni ukvarjalo, čeprav je trditve o tem podal že v tožbi. Ogorčen je nad stališčem sodišča druge stopnje, da bistvenih kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal najkasneje do konca glavne obravnave. Da toženka ni predložila originala, je opozarjal ves čas postopka, toženka pa je kljub mnenju izvedenca, da gre za fotokopijo, zatrjevala, da je predložila original. Šele z vročitvijo sodbe je ugotovil, da je sodišče kljub temu verjelo toženki, zato te kršitve ni mogel grajati prej. Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne ocene dokazov je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Toženka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Tožnik je bil pri toženki zaposlen za določen čas od 18. 4. 2014 do 17. 4. 2015 na delovnem mestu varilec. Delovno razmerje mu je prenehalo na podlagi sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 12. 2014 (v nadaljevanju sporazum), in sicer z dnem 31. 1. 2015. V sodnem postopku je uveljavljal ničnost sporazuma, ker tega ni podpisal oziroma podpis na sporazumu ni njegov, saj ga 31. 12. 2014 ni bilo v Sloveniji, temveč je bil doma v Bosni.1 Toženka je trdila, da je sporazum v originalu predložila s pripravljalno vlogo z dne 5. 1. 2016. 8. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovim podpisom na sporazumu postavilo sodnega izvedenca grafologa dr. D. K. Izvedenec se je še pred podajo mnenja dvakrat obrnil na sodišče in zaprosil, naj pridobi originale listin, med drugim tudi sporazum. Sledil je poziv sodišča obema strankama, da to storita. Toženka je v dopisu ponovno poudarila, da je v spis že predložila original sporazuma. V izvedenskem mnenju z dne 1. 5. 2016 je izvedenec izrecno navedel, da so vsi sporazumi z dne 31. 12. 2014 v sodnem spisu fotokopije, čeprav toženka trdi, da je v spis vložila original. Takoj po prejemu mnenja sodnega izvedenca je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 16. 5. 2016, kot tudi na naroku 26. 5. 2016 opozoril, da toženka sodišču ni predložila originala domnevno podpisanega sporazuma, čeprav je zatrjevala, da ga je. Pri tem je izpostavil, da je toženka listino lahko priredila in da na podlagi ugotovljenega ni mogoče šteti za dokazano, da je sporazum podpisal, predložene fotokopije pa ni mogoče uporabiti za presojo, ali je res podpisal sporazum.

9. Glede na navedeno je nepravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnik kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal pravočasno in da zato teh kršitev v skladu z 286.b členom ZPP2 ne more uveljavljati v pritožbi. Tožnik je na okoliščino, da toženka ni predložila originala sporazuma, opozoril takoj, ko je zanjo izvedel. Pri tem tudi sicer ne gre za vprašanje uveljavljanja kršitve določb postopka, temveč vprašanje upoštevanja fotokopiranega sporazuma pri oblikovanju dokazne ocene oziroma preizkusu dokazne ocene sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje se je torej nepravilno sklicevalo na določbo 286.b člena ZPP, prav zaradi tega pa (ob sicer različnih izpovedih prič in strank) ni presojalo dokaznih zaključkov tudi oziroma predvsem v luči dejstva, da toženec kljub pozivom ni predložil originalnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, temveč je celo obratno trdil, da je original predložil. To je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bistveno vprašanje tega spora ravno vprašanje, ali je bil sporazum sploh sklenjen in ali je sporazum, na katerega se sklicuje toženka, prirejen.

10. Zaradi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in sodišču druge stopnje zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Sodišče se bo v nadaljevanju moralo opredeliti do tožnikovih ugovorov v zvezi s predloženim sporazumom z dne 31. 12. 20143 in ob ponovnem obravnavanju pritožbe skrbno presoditi pravilnost dokazne ocene, v zvezi z njeno utemeljitvijo pa ponovno presoditi odločilna dejstva,4 po potrebi tudi z izvedbo glavne obravnave.

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Poleg tega je tožnik zatrjeval, da mu je bil sporazum morda kdaj podtaknjen, vendar ne izraža njegove prave volje. 2 Ta določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. 3 Ob tem, da je izvedenec potrdil, da je manipulacija podpisa na fotokopiji zelo enostavna itd. 4 Med drugim tudi ponovno do tega, ali je za presojo res odločilno, če tožnik na zaslišanju ni izrecno ugovarjal izpovedi prič (brata direktorja toženke in zaposlenega pri toženki), ali je ob žigih v potnem listu res neprepričljiva izpoved Z. O., da sta se s tožnikom 31. 12. 2014 srečala v Bosni in odpotovala v Slovenijo 4. 1. 2015 (in če, zakaj), vprašanje tožnikovega interesa za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi itd.