Jedro

Vsak ugovor stranskega udeleženca zoper nameravano gradnjo mora biti konkretiziran in jasen, obenem pa še podprt z dokazi. Namen določbe je preprečiti situacijo, ko bi stranski udeleženec le na podlagi splošnih in pavšalnih ugovorov proti gradnji lahko uspel in preprečil izdajo gradbenega dovoljenja. Določba je v skladu s splošnim pravilom upravnega postopka, da tisti, ki zatrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, nosi tudi dokazno breme v zvezi s tem. Navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, morajo biti tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo. Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej.

Organ se ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim uvedenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Tako organ ni dolžan preverjati ali je dostopna pot mogoča in ali je mogoča zgolj z večjim gradbenim posegom. V kolikor trditve tožnika držijo, bo navedena okoliščina na škodo investitorju, saj v takem primeru gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ne bo mogel izvesti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba in dosedanji potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem (v nadaljevanju:izpodbijana odločba) je organ prve stopnje (v nadaljevanju: organ) investitorju (v nadaljevanju: stranki z interesom) dovolil gradnjo stanovanjske hiše z nadstreškom in opornim zidom ter komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo na stavbnih delih zemljišč parcelnih številk 1610/73, 1610/74, 1610/76, 1610/77, 1610/780 (pravilno 1610/80), 1610/781 (pravilno 1610/81), 1610/111, 1610/112, k. o. ... (I. točka izreka odločbe).1 Sestavni del tega gradbenega dovoljenja je projektna dokumentacija DGD, ki jo je izdelala družba A. d.o.o, ..., številka 98 - DGD/ 2019, oktober 2020, dopolnitev februar 2021, v skladu s katero je potrebno izvajati gradnjo po tem dovoljenju (II. točka izreka). Navedeni so pogoji izdaje gradbenega dovoljenja (III. točka izreka odločbe), navedena je pripadajoča minimalna komunalna oskrba in potek priključkov (IV. točka izreka odločbe), navedena so mnenja oziroma soglasja k priključkom (V. točka izreka). Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne vloži popolne prijave začetka gradnje v roku 5 let od njegove pravnomočnosti (VI. točka izreka odločbe). Posebni stroški pri izdaji gradbenega dovoljenja niso nastali (VII. točka izreka odločbe).

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je pred izdajo gradbenega dovoljenja preveril, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ), ter svoje ugotovitve pojasnil.

3.Opravljena je bila ustna obravnava, na kateri je tožnik izjavil, da izdaji gradbenega dovoljenja nasprotuje v vseh točkah, to je gradnji stanovanjske hiše, nadstrešnice in opornega zidu, s prometno in komunalno ureditvijo. Zahteval je odkup dela zemljišča, po katerem poteka dostop po njegovem zemljišču parcelne številke 1610/21, k. o. ... in vzpostavitev služnosti tudi po ostalih parcelah, po katerih poteka dostop ter plačilo vseh stroškov, ki bodo nastali iz tega naslova; se pravi davek od prometa nepremičnin, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, zemljiškoknjižnega vpisa, notarske stroške in stroške priprave pooblastil. Pogojeval je dodatno ureditev služnosti za parcelno številko 1610/21, od parcelnih številk 1610/20 in 1610/19 k. o. ... Upravni enoti je predlagal, da se na terenu ugotovi tako stanje na lokaciji parcelne številke 1610/21 in kakor tudi možnost pridobitve gradbenega dovoljenja za zgoraj navedeno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter se ga z ugotovitvami gradbenega inšpektorja pisno obvesti.

4.Pooblaščenka investitorja se je do tožnikovih navedb opredelila in jih opredelila kot neutemeljene.

5.Organ je ugotovil, da so tožnikove zahteve neutemeljene in jih zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da iz DGD dokumentacije izhaja, da poteka dostop od občinske ceste do investitorjeve parcele po služnostnih parcelah številka 1610/57 in 1610/19 k.o. ...; dostop torej ne poteka po parceli tožnika parcelne številke 1610/21 k.o. ... Zavrnil je tudi zahtevo tožnika po vzpostavitvi služnosti na parcelah, na katerih ni sam lastnik (1610/19 in 1610/20 obe k.o. ...). Iz pisne dokumentacije razvidno, da je investitor predložil služnostno pogodbo in predlog za vpis v zemljiško knjigo za dostop po parcelnih številkah 1610/19 in 1610/57 k.o. ... S tem je izkasana pravica graditi po tretji alineji 2. točke 35. člena GZ. Ker je organ odločil, da po parcelni številki 1610/21 k. o. ... ni dostopa, ni potrebe, da se mora organ na licu mesta prepričati o stanju na tej lokaciji. Z lastnicama parcel 1610/19 in 1610/57, obe k.o. ... je investitor sklenil služnostno pogodbo, tako, da sta z nameravano gradnjo seznanjeni in se z njo strinjata. Ker je gradnja v skladu z veljavno zakonodajo in s predpisanimi pogoji, ni zadržkov za izdajo zaprošenega dovoljenja.

6.Tožnik se je zoper izdano gradbeno dovoljenje pritožil, a je organ druge stopnje pritožbo zavrnil (1. točka izreka) in navedel, da v postopku niso nastali potrebni stroški (2. točka izreka).

7.V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da ima investitor po projektni dokumentaciji urejen neposreden dostop do svojega zemljišča preko zemljišč s parcelno številko 1610/19 in 1610/57, k.o. ... Glede na navedbe v projektni dokumentaciji bo investitor dostop do svojega zemljišča izvedel tako, da se bo izognil zemljišču s parcelno številko 1610/21 k. o. ..., ki je v lasti tožnika. Posledično tožnik nima pravne podlage za pritožbo v tem delu. Ugotovil je, da s potekom poti do investitorjevega zemljišča ne bo onemogočen dostop do zemljišča s parcelno številko 1610 /21 k.o. ..., saj gre samo za manjši odmik od sedanje trase poti, pri čemer bo še vedno omogočen dostop do zemljišča tožnika. Kot neutemeljene je zavrnil navedbe tožnika glede nasipa, s katerim se onemogoča dostop do javne ceste, saj to ni predmet izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

8.Organ druge stopnje je tožnika podučil, da ima možnost v primeru motenja posesti uporabiti ustrezna pravna sredstva na civilnem sodišču v postopku varstva svoje posesti in lastninske pravice.

9.Do pritožbe tožnika se je opredelila tudi stranka z interesom in meni, da je neutemeljena.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

Navedbe tožnika

10.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga predmetno tožbo iz vseh pritožbenih razlogov (kršitve materialnopravnih določb, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja).

11.V tožbi navaja, da je organ investitorju - (stranki z interesom) izdal gradbeno dovoljenje, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja glede na 4. točko 1. odstavka 43. člena GZ. Organ je v 4. točki izreka gradbenega dovoljenja napačno navedel, da je dostop do zadevnih parcel možen iz občinske ceste parcelna številka 2340/1, nato pa po služnostni poti parcel 1610/19 in 1610/57 do parcele stranke z interesom številka 1610/110, vse k. o. ...

12.Izdaja takega gradbenega dovoljenja je nezakonita iz naslednjih dveh razlogov:

-namen gradbenega dovoljenja ni ureditev dostopa do objekta oziroma parcel, za katero se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja, ampak gradnja objekta. Pogoj ustreznega dostopa mora biti podan, preden se vloži zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in tega pogoja konkretna gradnja ne izpolnjuje;

-meje na parcelah številka 1610/57, 1610/19 so neurejene in nedoločene ter je glede tega začel postopek mejne obravnave vseh mej parcele številka 1610/21. Postopek je bil začet aprila 2021. Po stališču sodne prakse v primerih, kjer meja ni določena, ni mogoč zaključek, da gradnja ne posega na drugo zemljišče, v tem primeru na parcelo številka 1610/21. V takih primerih obrazložitev organa sodišču onemogoča presojo, ali gradnja posega tudi na njegovo zemljišče, to pa pomeni, da gradbeno dovoljenje ni obrazloženo tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Navaja, da je gradbeno dovoljenje nično.

13.Iz zapisnika o ustni obravnavi izhaja, da je opozoril na pomanjkanje dovoljenja dostopa do zadevnih parcel preko parcele številka 1610/21 k.o. ... in predlagal ugotovitev stanja (ogled) na lokaciji parcelne številke 1610/ 21 k. o. ... Organ ogleda ni opravil in je s tem kršil četrti odstavek 41. člena GZ ki določa, da se mora v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt (v tem primeru ...), prepričati o dejanskem stanju, ki je na terenu. S tem je organ kršil načelo zakonitosti, varstva pravic strank in načelo materialne resnice v upravnem postopku. Z izdanim gradbenim dovoljenjem je organ tudi bistveno kršil postopek po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, saj gradbeno dovoljenje posega v parcele, katerih meje niso urejene in določene. Izdano gradbeno dovoljenje pa izrecno posega tudi v njegove ustavnopravno zavarovane pravice, saj je v konkretnem primeru prišlo do dejanske razlastitve njegove nepremičnine in gre tudi za grobo kršitev 67. člena Ustave Republike Slovenije.

14.Izpostavlja zmotno stališče organa druge stopnje.

15.Sodišču predlaga, naj izdano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

16.V pripravljalni vlogi izraža svoje nestrinjanje z navedbami stranke z interesom. Navede, da ne nasprotuje dejstvu, da poteka dovozna pot čez parceli 1610/19 in 1610/57, vendar dejstvu, da naj bi pot potekala le čez ti dve parceli. Dovozna pot poteka namreč tudi čez parcelo številka 1610/21.

17.Na parceli številka 1610/21 bi morala biti ustanovljena služnost na enak način, kot je to urejeno pri parcelah številka 1610/57 in 1610/19, saj poteka del dovozne poti tudi čez parcelo 1610/21. Stranka z interesom je izkazala pravico uporabljati samo tisti del dovozne poti, ki se nahaja na parcelah številka 1610/57 in 1610/19, ni pa izkazala tudi upravičenja uporabe dovozne poti na parceli številka 1610/21.

18.V postopku pred upravnim organom je podajal navedbe brez zagovornika, zato ni mogel vedeti, katera so relevantna dejstva in katera ne, organ pa bi moral ravnati v skladu s 7. in 8. členom ZUP in stranki pomagati pri varstvu njenih koristi oziroma ga opozoriti na to, da mora več pozornosti dati na dejstva, v zvezi z neurejenostjo dostopa do parcel in ne toliko na možne rešitve težave v zvezi z uporabo dovozne poti, saj to ni del postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.

19.Prereka, da v tožbi navaja tožbene novote, saj je že na ustni obravnavi povedal, da poteka dostop do parcel po njegovem zemljišču in da zato zahteva, da se za ta del naredi odkup oziroma vzpostavi služnost, da bo izdaja gradbenega dovoljenja sploh možna.

20.Glede navedbe, da predstavlja del parcele številka 610/57 in 1610/19 strma in neurejena zemljišča, pa je želel le poudariti, da v kolikor bi želeli speljati cesto tako, da ta v nobenem delu ne bi potekala čez zemljišče 1610/21, bi bilo to izredno težko, vsaj na tisti strani, kjer del ceste poteka čez zemljišče parcelne številke 1610/57, večinoma grmičevje in strmo pobočje. Ta navedba sicer ni bila z njegove strani v postopku konkretno podana, je pa organu kot dokaz ogled, kjer bi lahko natančno pokazal, katere meje so neurejene in katere so urejene, ter pokazal, da je nemogoče, da bi obstoječa dovozna pot potekala samo po drugih dveh zemljiščih in ne po njegovem.

21.Opozori na sklenjeno sodno poravnavo (ki jo v spis vloži) v nepravdni zadevi - določitev mej, s katero je bila določena meja med nepremičnino parcelne številke 1610/10 in 1610/21, kot je predstavljeno po skici izvedenca in podrobno opisano v sodni poravnavi. Udeleženci nepravdnega postopka pa so uredili tudi stvarne služnosti, kot izhaja iz točke 4. in 5. točke sodne poravnave. Ravno skica izvedenca brez dvoma potrjuje stanje v naravi, kot ga zatrjuje in potrjuje dejstvo, da nepremičnine v lasti stranke z interesom nimajo urejenega dostopa preko edine poti, ki v naravi poteka preko njegove nepremičnine. Tako je dejansko stanje v naravi razvidno v elaboratu s skico izvedenca, z dne 14. 2. 2023, ki je sestavni del omenjene sodne poravnave. Navedeno potrjuje, da je stranka z interesom upravni enoti predložila služnostne pogodbe za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa ne zagotavljajo dostopa do njegove nepremičnine, saj v naravi poteka dovozna pot po drugih zemljiščih, preko katerih pa nima urejenega dostopa.

Navedbe tožene stranke

22.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v skladu s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo.

Navedbe stranke z interesom

23.Stranka z interesom nasprotuje tožbenim navedbam tožnika in uvodoma izpostavi razloge, zaradi katerih je tožnik v upravnem postopku na ustni obravnavi nasprotoval izdaji gradbenega dovoljenja (povzema navedbe iz zapisnika o ustni obravnavi).

24.Iz pripomb tožnika, podanih v upravnem postopku tako ne izhaja nasprotovanje dostopu do javne ceste preko dovozne poti ali celo negiranje obstoja predmetne poti preko zemljišč s parcelnimi številkami 1610/19 in 1610/57, obe k. o. ... Obstoj predmetne dovozne poti pravilno ugotavlja organ v gradbenem dovoljenju in izhaja iz projekta (DGD - lokacijski prikaz - prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in priključkov; risba številka tri) s katerim se je tožnik v celoti seznanil. Tožnik je ogled na terenu predlagal iz razloga vzpostavitve služnosti na dovozni poti na parcelah 1610/19 in 1610/57 k. o. ..., ki pa nista v njegovi lasti in po katerih poteka dovozna pot mimo parcele 1610/21 k. o. ... (v lasti tožnika). Po mnenju tožnika bi se ogled moral opraviti za vzpostavitev služnosti, katerega bi moral opraviti gradbeni inšpektor, kar pa ni v povezavi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja.

25.Tudi v pritožbi tožnik v nobenem delu ne nasprotuje dovozni poti, ki poteka po parcelah 161/57 in 1610/19 k. o. ..., temveč zgolj izpostavlja, da v naravi obstoji tudi druga pot do javne ceste prek njegovega zemljišča s parcelno številko 1610/21 k. o. ..., kar pa je nesporno dejstvo. Obe dovozni poti, tako dovozna pot s parcelno številko 1610/21 k. o. ..., kot tudi dovozna pot po parcelah 1610/57 in 1610/19, obe k. o. ... potekata druga ob drugi, kot je to razvidno iz projekta (risba številka tri). To dejstvo ugotavlja tudi organ v obrazložitvi gradbenega dovoljenja. Dostop torej ne poteka po parceli tožnika.

26.Glede navedb tožnika o neurejenosti mej med obema dovoznima potema, kakor tudi, da naj bi dovozna pot po parcelnih številkah 1610/19 in 1610/57 v naravi predstavljali strma, neurejena, travnata, grmičasta zemljišča in da dostopa preko predmetnih zemljišč ne more biti brez izvedbe izjemno velikih gradbenih posegov navaja, gre za nedovoljeno tožbeno novoto. Tožnik je z navajanjem navedenih tožbenih navedb prekludiran, saj jih ni navajal v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot tudi ne v pritožbenem postopku pred drugostopenjskim organom. Ker tožnik niti v sami tožbi ne obrazloži, zakaj teh trditev ni navajal že v postopku pred izdajo upravnega akta, teh tožbenih ugovorov sodišče ne sme presojati. Enako velja za sklicevanje na neurejenost mej med zemljišči.

27.Stranka z interesom še opozori, da je tožnik postopek urejanja mej sprožil v mesecu aprilu 2021, to je po izdanem gradbenem dovoljenju, ki je bilo izdano dne 18. 3. 2021. Zgolj iz previdnosti še navede, da so predmetne trditve tožnika tudi vsebinsko nedokazane in neosnovane, ob tem, da bi tožnik moral za njih pravočasno dostaviti ustrezne dokaze.

28.V nadaljevanju iz previdnosti prereka tudi ostale tožbene navedbe (motenja posesti), ki se ne nanašajo na postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

29.Po podaji svojih navedb zaključi, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje, s katerim je bilo vsebinsko odločeno pravilno in zakonito, tožba tožnika pa neutemeljena.

Glavna obravnava in dokazni postopek

30.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024. Naroka je udeležil tožnik, ne pa tožena stranka in stranka z interesom, kljub izkazanemu vabilu, izostanka nista opravičili.

31.Tožnik je vztrajal pri tožbi, v spis vložil fotografije, posnete na dan naroka, iz katerih po njegovo izhaja, da pot do nepremičnine investitorja poteka zgolj po eni poti in sicer po zemljišču tožnika. Predlagal je zaslišanje B. B., ki je z zadevo seznanjen in bi lahko sodišču pojasnil glede dejanske poti.

32.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in v listine A2 do A4 in A17 do A18, ki jih je tožnik priložil k tožbi.

33.Sodišče je zavrnilo dokazne predloge za vpogled v listine. A5 - (grafični prikaz parcel), A15 - (skica), ter A6 do A14 - (izpisi iz zemljiške knjige; čas izdelave 19. 1. 2022), ker gre za listine, ki so nastale po izdaji prvostopenjskega akta2, sodišče pa v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve ob datumu izdaje.

34.Dokazne predloge za vpogled v listine, ki jih je tožnik podal v pripravljalnih vlogah, to je po izteku roka za tožbo (A18 do A25) ter dokazne predloge z vpogledom v Google Street View, in za vpogled v listine, prinesene na narok ter za zaslišanje priče, je sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 28. člena ZUS-1.

35.Prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v upravnem sporu (52. člen ZUS-1) izhaja iz tega, da je predmet sodnega varstva v tem postopku zakonitost upravnega akta, s katerim je odločeno o pravici in obveznosti stranke. Stranka je zato dolžna že v upravnem postopku takoj, ko je mogoče, navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze, ki so pomembni za odločitev, in tako upravnemu organu omogočiti, da izda zakonito odločbo. Ker ima torej tožba v upravnem sporu naravo sodnega varstva zoper oblastne odločitve državnih organov ter je za njeno vložitev v prvem odstavku 28. člena ZUS-1 predpisan prekluziven rok3, po poteku tega roka tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi, niti tekom upravnega postopka.

36.V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

37.Sodišče je zavrnilo dokazni predlog tožnika za vpogled v e- prostor. Tožnik je po pozivu sodišča pojasnil da je dokazni predlog podal zaradi vpogleda v javno dostopen portal iz katerega je po njegovo razvidna lega samih parcel, položaj edine obstoječe poti v naravi, ki vodi do nepremičnine stranke z interesom iz česar izhaja, da upravna enota ni preverila skladnosti služnostnih pogodb z dejanskim stanjem. Potek dovozne poti stranke z interesom (služnosti) je razviden iz služnostne pogodbe (sam vpis služnosti pa iz podatkov zemljiške knjige), iz podatkov GURS oziroma z vpogledom v e- prostor ni možno videti poteka predmetne dovozne poti, ki naj bi po prepričanju tožnika vključevala tudi parcelno številko 1610/21 k.o. ..., ki je v njegovi lasti. Zaradi navedenega je sodišče predmetni dokazni predlog zavrnilo, kot neprimeren. 4

38.Tožnik zavrnitvi dokaznih predlogov ni ugovarjal.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

39.Tožba ni utemeljena.

40.V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše z nadstreškom in opornim zidom ter komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo na stavbnih delih zemljišč parcelnih številk 1610/73, 1610/74, 1610/76, 1610/77, 1610/80, 1610/81, 1610/111, 1610/112, vse k. o. ...

O pravni podlagi izpodbijane odločbe

41.Organ prve stopnje je svojo odločitev utemeljil na takrat veljavni določbi prvega odstavka 43. člena GZ, po kateri pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, 4. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 5. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo, 7. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in 8. je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

42.Minimalna komunalna oskrba je opredeljena v 14. točki prvega odstavka 3. člena GZ, ki jo opredeljuje kot oskrbo, ki pri novo zgrajenih stanovanjskih stavbah obsega oskrbo s pitno vodo, oskrbo z energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne poti ali ceste, minimalna komunalna oskrba drugih novo zgrajenih objektov pa se določi glede na namen objekta; oskrba s pitno vodo, oskrba z energijo in odvajanje odpadnih voda se lahko ne glede na določbe prostorskega izvedbenega akta zagotovijo tudi tako, da so omogočeni samooskrba objekta, alternativni tehnični načini ali zadnje stanje tehnike.

O pravnem interesu tožnika

43.42. Med strankami ni sporno, da je imel tožnik kot lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, položaj stranskega udeleženca kot lastnik zemljišč s parc. št. 1610/21 k.o. .... Tožnik je bil seznanjen z začetkom postopka in povabljen k udeležbi. Svojo udeležbo je pravočasno priglasil. Povabljen je bil na ustno obravnavo, ki se jo je tudi udeležil dne 12. 3. 2021.

44.43. Kot izhaja iz 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi svojih pravnih koristi, pri čemer je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (prvi in drugi odstavek).

45.44. V skladu z določbo druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva. Stranski udeleženci so v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZUP tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v postopkovnih pravicah izenačeni s stranko (imajo enake procesne pravice in dolžnosti kot stranke), a v mejah, ki ustrezajo namenu njihove udeležbe v postopku, tj. varstvu njihovih pravnih koristi. Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na interese tretjih, splošnega interesa ali javnega interesa, četudi se ta morda prekriva z njegovim interesom. Prav tako stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uveljavljati dejanskega interesa.5

46.45. Iz povzetega torej sledi, da lahko tožnik uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegov0/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov.

47.46. Za presojo v tej zadevi je pomembna določba petega odstavka 39. člena GZ (v povezavi z določbo četrtega odstavka 36. člena GZ), ki pravi, da mora stranka (enake procesne pravice in obveznosti ima stranski udeleženec), ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nameravani gradnji ugovarja, za svoje trditve v izjavi predložiti dokaze. Na podlagi te določbe mora vsak ugovor stranskega udeleženca zoper nameravano gradnjo biti konkretiziran in jasen, obenem pa še podprt z dokazi. Namen določbe je preprečiti situacijo, ko bi stranski udeleženec le na podlagi splošnih in pavšalnih ugovorov proti gradnji lahko uspel in preprečil izdajo gradbenega dovoljenja.6 Določba je v skladu s splošnim pravilom upravnega postopka, da tisti, ki zatrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, nosi tudi dokazno breme v zvezi s tem. V skladu s sodno prakso morajo biti navedbe stranskega udeleženca, s katerim nasprotuje nameravani gradnji, tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo.7 Ali konkretne navedbe ustrezajo temu standardu, mora presoditi pristojni upravni organ v vsakem konkretnem primeru posebej.

O presoji tožbenih ugovorov

Glede izpolnitve pogoja dostopa do javne ceste in poteka (sedaj) v naravi obstoječe poti ter glede neurejenosti mej

48.47. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je na podlagi 4. točke prvega odstavka 43. člena GZ treba preveriti, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste (3. člen GZ). Tožnik v tožbi uveljavlja, da je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje izdano, čeprav pogoji minimalne oskrbe niso bili zadoščeni iz razloga dostopa do javne poti ali ceste (v nadaljevanju: pravica dostopa). Meni, da potrebuje stranka z interesom za dovoz do parcel, navedenih v gradbenem dovoljenju, dovoljenje oziroma služnost tudi prek parcele št. 1610/21 k.o. ... (katere lastnik je).

49.48. Dostop do javne ceste kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je treba razlagati tako, da dostop omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov to pomeni dostop v širini, ki omogoča neovirano vožnjo motornih vozil. Po izdanem gradbenem dovoljenju je stranki z interesom dana pravica do dostopa po služnostnih parcelah številka 1610/57 in 1610/19, obe k.o. ... Temu dejstvu tožnik v upravnem postopku ni oporekal (zahteval je odkup dela svojega zemljišča, po katerem v naravi poteka dostop do zemljišč v lasti investitorja in zahteval vzpostavitev služnosti na parcelah, po katerih poteka drug dostop do javne ceste). Tudi iz projekta DGD - lokacijski prikaz (ki je sestavni del upravnega spisa in v katerega je sodišče vpogledalo) je v naravi prikazan potek dovozne poti po navedenima služnostnima parcelama. Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo torej ne poteka na zemljišču tožnika. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste, izpolnjeni. Stranka z interesom je v upravnem postopku predložila služnostni pogodbi, s katerima je bila ustanovljena ustrezna služnostna pravica dostopa po obstoječi dovozni poti. Stranka z interesom je tako dolžna izvajati gradnjo v skladu s projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem.

49.Večina pritožbenih navedb, podana v upravnem postopku se nanaša na zemljišče s parcelno številko 1610/21, k.o. ... Po njem, glede na podatke v upravnem spisu v manjšem delu na jugu zemljišča poteka obstoječa pot do investitorjevega zemljišča, kar je upravni organ po presoji sodišča ustrezno obrazložil v obrazložitvi izdanega gradbenega dovoljenja (z besedno zvezo, da je dopustil dejstvo, da dostopna pot trenutno v naravi poteka tudi po parceli tožnika). Kot izhaja iz projektne dokumentacije, bo stranka z interesom dostop do svojega zemljišča izvedla tako, da se bo izognila zemljišču v lasti tožnika. Na predmetno odločitev ne vplivajo navedbe tožnika o poteku sedaj v naravi obstoječe poti, ki teče (deloma tudi) po njegovem zemljišču. Z izdanim gradbenim dovoljenjem se investitorju ne dovoljuje uporaba te poti za potrebe gradnje, tožnik pa ima v primeru drugačnega ravnanja (mimo gradbenega dovoljenja), kot mu je bilo to že pojasnjeno (v upravnem postopku), na voljo ustrezna pravna sredstva za varstvo svoje lastninske pravice, ki niso predmet postopka izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Na podlagi navedenega je izkazana pravica graditi po tretji alineji druge točke 35. člena GZ. Ob tem sodišče še dodaja, da je potek služnosti razviden iz služnostne pogodbe (sam vpis služnosti pa iz podatkov zemljiške knjige) in da iz podatkov GURS ni možno videti poteka dovozne poti, ki naj bi po prepričanju tožnika vključevala tudi parcelo številka 1610/21 k.o. ..., ki je v njegovi lasti. Na podlagi navedenega je tako tudi ugovorna navedba tožnika, da iz javnih evidenc (GURS) izhaja, da potrebuje investitor (stranka z interesom) za dostop do javne ceste služnost tudi preko nepremičnine v lasti tožnika, brezpredmetna.

50.Tožnik se sklicuje, da naj bi dovozna pot po parcelnih številkah 1610/19 in 1610/57, obe k.o. Cesta v naravi predstavljali strma, neurejena, travnata, grmičasta zemljišča in da dostopa preko predmetnih zemljišč ne more biti brez izvedbe izjemno velikih gradbenih posegov, pri čemer sam izpostavi (v pripravljalni vlogi), da teh navedb eksplicitno v upravnem postopku ni podal.

51.Tožnik izpostavlja tudi, da, v času izdaje gradbenega dovoljenja meje na parcelah, po katerih poteka pot od parcel stranke z interesom do občinske poti, niso bile urejene niti niso bile določene, v posledici česar se gradbenega dovoljenja ne da preizkusiti in je nično. Izpostavlja da je moral organ pred izdajo gradbenega dovoljenja vpogledati v evidence GURS, iz katerih je razvidno, da meje niso urejene, tako da predmetna navedba tožnika, podana v tožbi, ne predstavlja tožbene novote. Postopek ureditve meje je sprožil ravno tožnik, in sicer v aprilu 2021, postopek pa se je zaključil s sodno poravnavo. Ob tem se tožnik sklicuje na skico v postopku postavljenega izvedenca, iz katere izhaja, da nepremičnine v lasti stranke z interesom, nimajo urejenega dostopa preko edine poti, ki v naravi poteka preko nepremičnine v lasti tožnika. Tako je po navedbah tožnika stranka z interesom upravni predložila služnostni pogodbi za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa ne zagotavljata dostopa do njegove nepremičnine.

52.Sodišče pritrjuje stranki z interesom, da gre tako glede trditve o neurejenosti mej, kakor glede trditve o neprimernosti parcel, preko katerih poteka pot do občinske ceste, za nedopustno tožbeno novoto, glede katere je tožnik prekludiran. Teh navedb ni uveljavljal v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja, kakor tudi ne v pritožbenem postopku pred drugostopenjskim organom.

53.Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (kar je tožnik nedvomno imel). Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Po navedenem členu ZUS-1 je v upravnem sporu dopustno navajati zgolj dejstva in dokaze, ki so že obstajali v času odločanja na prvi stopnji, kar je logična posledica dejstva, da se v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta.

54.Tožnik niti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niti v pritožbenem postopku ni ugovarjal poteku dovozne poti po predmetnima parcela, niti ni navajal, da naj bi šlo v tem primeru za pot po strmih, neurejenih zemljiščih, ter da je dostop mogoč zgolj preko njegove parcele. Enako tožnik v upravnem postopku nikoli ni izpostavljal problematike neurejenosti meja. Po lastnih navedbah je sprožil postopek ureditve mej šele po izdaji gradbenega dovoljenja. Zato gre tudi v tem primeru za tožbeno novoto. Prav tako tožnik v tožbi ne obrazloži, zakaj teh trditev ni navajal že v postopku izdaje upravnega akta in jih zato sodišče pri svoji presoji ne more upoštevati.

55.Glede na tožbene trditve sodišče pojasnjuje da, urejenost meja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in tako upravni organ, v kolikor na to ni opozorjen8, ni dolžan po uradni dolžnosti preverjati, ali so meje urejene ali ne. Tožnik tako ne uspe niti z navedbo, da je upravni organ s svojim postopanjem storil postopkovno kršitev.

56.Glede na gornje ugotovitve sodišča, pa tudi skica9 izvedenca v postopku urejanja mej v predmetnem postopku ni relevantna (dostopna pot ne bo potekala po nepremičnini tožnika). Sodišče prav tako pripominja, da iz gradbenega zakona izhaja, da se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim uvedenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Tako organ ni dolžan preverjati ali je dostopna pot mogoča in ali je mogoča zgolj z večjim gradbenim posegom. V kolikor trditve tožnika držijo, bo navedena okoliščina na škodo investitorju, saj v takem primeru gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ne bo mogel izvesti.

57.Večina pritožbenih navedb v upravnem postopku je povezanih s pristojnostjo gradbenega inšpektorja, zato za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja niso merodajna (izpostavljena črna gradnja asfaltirane ceste ; pridobitev gradbenega dovoljenja brez služnosti, v primeru lastnika parcele številka 2101 k. o. ...). Tudi navedbe glede motenja posesti tožnika (vožnja preko njegove parcele s težko gradbeno mehanizacijo, z gradbenimi stroji, tovornjaki, brez njegovega soglasja in služnosti ter brez plačila odškodnine) za presojo zakonitosti gradbenega dovoljenja niso merodajne (kar je bilo tožniku ustrezno pojasnjeno z drugostopenjsko odločbo).

Glede ostalih tožbenih ugovorov (neizvedba ogleda, razlastitev, dostop tožnika in stranka brez pooblaščenca)

58.Tožnik podaja tožbeni ugovor, in sicer, da naj bi organ kršil 4. odstavek 41. člena GZ10, saj v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni opravil ogleda in se tako v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt (po trditvah tožnika v tem primeru cesta), ni prepričal o dejanskem stanju, ki je na terenu. Ob tem sodišče, da že sama dikcija člena napotuje na obvezen ogled v primeru izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt. V obravnavanem primeru ne gre za dozidavo ali rekonstrukcijo ali legalizacijo že obstoječega objekta. Prav tako tožnik zmotno navede, da naj bi bil v obravnavanem primeru obstoječi objekt cesta11, pri čemer izdano gradbeno dovoljenje gradnje na tej cesti ali gradnje ceste ne zajema. Kot je sodišče že pojasnilo, dostop do javne ceste kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavanem primeru je treba razlagati tako, da le ta omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Na podlagi navedenega tudi s predmetnim očitkom tožnik ne prepriča.

59.V nadaljevanju tožnik navaja, da bo s potekom poti do investitorjevega zemljišča, kot je ugotovljen v gradbenem dovoljenju, onemogočen dostop poti do zemljišča parcelna številka 1610/21, k.o. ..., (v lasti tožnika). Četrti odstavek 41. člena GZ napotuje pristojni organ za gradbene zadeve, da se mora v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt (pri čemer kot tak navede cesto), prepričati o dejanskem stanju, ki je na terenu. Tožnik zatrjuje, da bi ravno oprava ogleda dejstvo ali cesta (dostop do zadevnih parcel) poteka po zemljišču tožnika bistveno vplivalo na postopek.

59.V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je tožnik predlagal ogled na terenu, vendar: a.) iz razloga vzpostavitve služnosti na dovozni poti in na parcelah, ki nista v lasti tožnika in po katerih poteka dovozna pot mimo njegove parcele ter b.) zaradi navedbe, da naj bi mu bil s tem, ko bi cesto speljali mimo njegove parcele, onemogočen dostop do parcele in bi mu bila kršena pravica dostopanja oziroma razpolaganja z njegovim premoženjem. Po mnenju tožnika bi se ogled moral opraviti za vzpostavitev služnosti, katerega bi moral opraviti (tudi) gradbeni inšpektor, kar pa ni v povezavi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Že upravni organ je tožniku pojasnil, da je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti po parcelah, katerih ni sam lastnik, neutemeljena. Upravni organ je tisti, ne pa tožnik, ki pred izdajo gradbenega dovoljenja preverja, ali ima investitor izkazano pravico graditi. Prav tako ni potrebe, da se mora upravni organ na licu mesta prepričati o stanju na lokaciji parcelne številke 1610/21 k.o. ..., saj je ugotovil, da po navedeni parceli ni dostopa. Tožniku je bilo tudi pojasnjeno, da s potekom poti do investitorjevega zemljišča ne bo onemogočen dostop do njegovega zemljišča, saj gre samo za manjši odmik od sedanje trasne poti, pri čemer pa bo še vedno omogočen dostop do zemljišča tožnika. Po presoji sodišča se je organ v izpodbijani odločbi in tudi drugostopenjski organ opredelil do tožnikovega ugovora in pritožbe v zvezi z predmetnimi dejstvi in tudi do tega, zakaj ogleda ni opravil. Tožnikov očitek organu, da je z neizvedbo ogleda lokacije kršil GZ, nima opore v pripombah, saj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni konkretizirano navajal, zakaj naj bi se ogled na lokaciji sploh opravil? (vezano na postopek izdaje gradbenega dovoljenja). Tako je (že) prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izvedbo dokaza z ogledom zavrnil tako iz formalnih razlogov, saj je bil predlagani dokaz pavšalen in v celoti nesubstanciran (glede izdaje gradbenega dovoljenja), kakor tudi iz razloga, da dostop po parceli tožnika ne poteka, niti mu ne bo onemogočen dostop do njegove parcele (nepotreben). Tožnik v tožbi izpostavlja, da naj bi z izdanim gradbenim dovoljenjem prišlo do dejanske razlastitve tožnikove nepremičnine, pri čemer tega ugovora ni podal v upravnem postopku, prav tako tožnik ugovora razlastitve ne konkretizira in ga zato sodišče ne more presojati.

60.Tožnik v tožbi še izpostavlja, da je bil v postopku pred upravnim organom brez pooblaščenca, zato ni mogel vedeti, katera so relevantna dejstva in katera ne, ter je zato s pripombami, ki jih je podal, opozoril na opcije, ki bi omogočale zakonito izdajo gradbenega dovoljenja; torej ustanovitev služnosti ali pa odkup. V sosledici navedenega tako organu očita kršitev 7. in 8. člena ZUP. Drugi odstavek 7. člena ZUP, uradni osebi nalaga da kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. 8. člen ZUP pa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice).

61.Glede na ugotovljeno dejansko stanje in ugotovitve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer a.) da dovozna pot ne poteka preko zemljišča tožnika in b.) da z dovozno potjo do investitorjevega zemljišča tožniku ne bo onemogočen dostop do njegovega zemljišča, tako ne obstoji podlaga, da bi uradna oseba morala tožnika na uveljavitev njegove pravice opozoriti (saj je bilo dejansko stanje ugotovljeno drugače, kot to zatrjuje tožnik). Organi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovil resnično dejansko stanje (potek dovozne poti in neomejevanje tožnika), ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, zato tožnik z ugovorom kršitve zakonskih določb ZUP, ne more uspeti.

62.Samo dejstvo, da se je tožnik upravnega postopka udeleževal brez pooblaščenca, na zakonitost odločbe kakor tudi na možnost podaje in oblikovanja ugovorov, nima vpliva.

63.Tožnik v tožbi izpostavlja, da je v upravnem postopku ves čas nasprotoval poteku dovozne poti ter, da ravno iz vložene pritožbe izhaja, da je po njegovo gradbeno dovoljenje nezakonito, saj ni pravne podlage za uporabo dovozne poti. Sodišče na tem mestu ugotavlja, da iz podatkov upravnega spisa predmetno ne izhaja. Na ustni obravnavi je tožnik gradbenemu dovoljenju nasprotoval v vseh točkah; v pritožbi pa je (poleg že navedenega) izpostavil, da gradbenemu dovoljenju nasprotuje v celoti. Sodišče ugotavlja, da mora biti vsak ugovor stranskega udeleženca zoper nameravano gradnjo konkretiziran in jasen in podprt z dokazi. Povedano drugače: navedbe stranskega udeleženca, s katerimi je nasprotoval gradnji bi morale biti tako natančne, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo konkretno vsebinsko obravnavo. Zgolj pavšalno nasprotovanje gradnji ter izpostavljanje pomanjkanja pravne podlage pa ne zadosti temu standardu.

64.Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da odločba ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja pojasnilo tožene stranke o tem, katere materialne predpise je upoštevala pri odločanju, kako je vodila postopek, kaj je tožeča stranka v postopku izjavila ter kakšno dejansko stanje je ugotovila in na podlagi katerih dokazov. Kar vse je sodišče obrazložilo zgoraj.

65.Sodišče sodi, da izdano gradbeno dovoljenje ni nično. Določba prvega odstavka 279. člena ZUP taksativno določa razloge, da se za nično izreče odločba: ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; ki je sploh ni mogoče izvršiti; ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja; v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Glede na gornje ugotovitve sodišča noben izmed ničnostnih razlogov, določenih v 279. členu ZUP, ni podan.

Sklepno

66.Ker so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ugovori tožnika pa so nedovoljeni oz. neutemeljeni, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani upravni akt (gradbeno dovoljenje), v posledici česar je sodišče tožbo v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. in III. točki izreka

67.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

Organ prve stopnje je po izdaji izpodbijane odločbe izdal Sklep o popravi pomote, s katerim je odločil, da je treba v gradbenem dovoljenju številka 351 – 37/2021 – 18, (301), z dne 18. 3. 2021, popraviti navedbe zemljišč. parcelnih številk 1610/780 in 1610/781 , k. o. ..., ki se pravilno glasita 1610/80 in 1610/81, k. o. ... Z navedenim sklepom je organ prve stopnje pravilno popravil izrek gradbenega dovoljenja, pri čemer ni več predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja neobstoječe zemljišče s parcelnimi številkami 1610/ 780 in 1610/ 781, k. o. ...

Gradbeno dovoljenje je bilo izdano dne 18.3.2021.

30 dni od vročitve akta, s katerim je bil postopek odločanja končan.

Prav tako bi dokaz moral biti obravnavan v upravnem postopku, torej že pred izdajo izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

Žuber B. in ostali: Komentar Gradbenega zakona (GZ-1), Uradni list RS, Ljubljana 2023, str. 287 - 288.

Prav tam, str. 300.

Prim. sodbo VSRS X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023, sodbo UPRS I U 1345/2019 z dne 11. 6. 2020.

Neurejenosti meja tožnik v upravnem postopku ni nikoli uveljavljal, niti na predmetno ni opozoril.

Tudi vložena skica sodnega izvedenca iz postopka ureditve meje predstavlja tožbeno novoto in jo sodišče na podlagi 52. člena ZUS-1 ena (niti) ne more upoštevati.

Četrti odstavek 41. člena GZ glasi:"Pristojni upravni organ za gradbene zadeve se mora v ugotovitvenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na obstoječi objekt, prepričati o dejanskem stanju, ki je na terenu."

Kar zapiše v oklepaju.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 39, 39/5, 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.