Jedro

Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni, pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep: - v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi tudi v preostalem delu, v razmerju do nje se sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo in predlog za izvršbo zavrne, - v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da je upnik dolžan dolžnici v osmih povrniti 1.167,52 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve.

II. Upnik je dolžan dolžnici v osmih povrniti 924,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice z dne 7. 6. 2012 delno ugodilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od pogodbenih obresti in od zamudnih obresti (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka), sklenilo pa je tudi, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožila dolžnica. Izpodbija odločitev v II. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo II. točke izreka sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, sklep o izvršbi in opravljena dejanja razveljavi in predlog za izvršbo zavrne ter izvršbo ustavi, v III. točki pa spremeni tako, da se upniku naloži v plačilo stroške postopka v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Vztraja pri ugovornih navedbah, da za zapadlost terjatve ne zadostuje zgolj zatrjevanje zapadlosti, temveč mora le-ta nastopiti na podlagi zakonitega oziroma dovoljenega razloga, ki mora biti s strani upnika obrazložen in utemeljen.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev, vsi stroški postopka pa naj se naložijo v breme dolžnice.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na podlagi notarskega zapisa notarke N. N. SV 376/2010 z dne 24. 2. 2010, v katerem sta bila sklenjena Hipotekarna kreditna pogodba št. 980531-004 in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, kot izvršilnega naslova. Notarski zapis vsebuje soglasje dolžnikov o neposredni izvršljivosti, zapadlost terjatve pa je upnik dokazoval s pisno izjavo dolžnikoma z dne 7. 10. 2011 o odstopu od kreditne pogodbe in pozivom, da poravnata terjatev (prilogi A6 in A7 v spisu).1

6. Na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ pazi sodišče (prve in druge stopnje) pri odločanju o ugovoru po uradni dolžnosti na določene razloge, med drugim tudi na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka istega člena, ki se nanaša na vprašanje, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov. Ob preizkusu po uradni dolžnosti je v predmetni zadevi torej treba ugotoviti, ali ima notarski zapis SV 376/2010 lastnost izvršilnega naslova v skladu z 2. točko prvega odstavka 17. člena ZIZ, torej ali je izvršljiv.

7. V skladu s prvim odstavkom 20.a člena ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Navedeno je že bilo, da je dolžnica soglašala z njegovo neposredno izvršljivostjo. Temu v ugovoru niti ni nasprotovala, tako da je prvi pogoj iz navedene določbe izpolnjen. Zapadlost terjatve, ki je drugi pogoj za izvršljivost notarskega zapisa, mora biti dokazana na način, predpisan v drugem oziroma tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. V konkretnem primeru je upnik dokazoval zapadlost terjatve na podlagi pravila iz tretjega odstavka navedenega člena. V skladu s to določbo za dokaz zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.

8. V predmetni zadevi je upnik dokazoval predčasno zapadlost celotne terjatve zaradi uresničitve odpoklicne pravice, določene v 15. členu v notarskem zapisu sklenjene Hipotekarne kreditne pogodbe št. 980531. Izvršilno sodišče mora pri presoji, ali notarski zapis zadošča pogojem iz 20.a člena ZIZ, da se mu prizna lastnost izvršilnega naslova, ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja. Predmet notarskega zapisa je pogodba o potrošniških kreditih, zato je treba upoštevati kogentne določbe Zakona o potrošniških kreditih, veljavnega v času sklenitve pogodbe (v nadaljevanju ZPotK).

9. V skladu s 13. členom ZPotK, na katerega se sklicuje tudi Hipotekarna kreditna pogodba, lahko dajalec kredita zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov (prvi odstavek). Pred izjavo, da razdira pogodbo, mora dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni (drugi odstavek navedenega člena), pogodbo pa lahko razdre samo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka (tretji odstavek navedenega člena). ZPotK torej natančno določa pogoje, pod katerimi lahko dajalec kredita uresniči odpoklicno pravico ali razdre pogodbo, obstoj teh pogojev pa mora zatrjevati in dokazati v predlogu za izvršbo v skladu s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ.2

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje kot dokaz zapadlosti terjatve upoštevalo listino z dne 7. 10. 2011, v kateri je upnik navedel, da odstopa od pogodbe z dnem 7. 10. 2011 zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika (15. člen kreditne pogodbe), znesek 285.298,90 EUR pogodbenih obveznosti po stanju na dan 7. 10. 2011, dolžnici (oziroma dolžnikoma) pa dal dodatni 15-dnevni rok za poravnavo navedenega zneska. Glede na prej navedene pogoje za uresničitev odpoklicne pravice je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo, da je upnik z navedeno listino dokazal zapadlost terjatve v skladu z zahtevo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe namreč ne zadošča. Upnik bi moral izkazati tudi, da je dolžnico pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti ter ji omogočil dodatni rok za izpolnitev, česar pa v predlogu za izvršbo ni niti zatrjeval niti dokazal. 11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, ki temelji na listini, ki nima lastnosti izvršilnega naslova v skladu z 2. točko prvega odstavka 17. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ, materialno pravo uporabilo nepravilno. Zato je višje sodišče že iz tega razloga pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz prve alineje I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in se do pritožbenih navedb o nepopolnosti izjave glede razloga za odstop ni treba opredeljevati.

12. Posledično je bilo treba spremeniti tudi odločitev o dolžničinih stroških ugovornega postopka in jih glede na uspeh z ugovorom naložiti v plačilo upniku (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je višino stroškov ugovornega postopka dolžnice odmerilo v skladu s priglašenimi v ugovoru (nagrada za ugovor 904,20 EUR, materialni stroški v pavšalnem znesku 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV in plačana sodna taksa v višini 40,00 EUR). Stroškovni zahtevek je usklajen s Tarifo Zakona o odvetniški tarifi.

13. Dolžnica je s pritožbo v celoti uspela, zaradi česar ji je upnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Pri odmeri pritožbenih stroškov je višje sodišče sledilo zahtevku dolžnice glede povrnitve nagrade za pritožbo v znesku 904,20 EUR in materialnih stroškov v pavšalnem znesku 20,00 EUR (povrnitve DDV ni zahtevala), medtem ko je bila plačila sodne takse za pritožbo oproščena. Odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor je odpadla, ker jih ni opredeljeno navedel (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Izvršba je bila dovoljena tudi zoper dolžnika: G. G., vendar je bil s sklepom z dne 29. 10. 2014 zaradi začetka stečajnega postopka postopek izvršbe zoper njega ustavljen. 2 Prim. Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, št. 8, točki 2.2.3., 6.3.; sklepa VSL 429/2014 z dne 26. 2. 2014, I Ip 3381/2015 z dne 11. 11. 2015.